Podjetja



Kontakt za podjetja

Urška Marentič
Vodja središča za povezovanje izobraževanja in trga dela
Center RS za poklicno izobraževanje
01/5864-249
urska.marentic@cpi.si

01/5864-200 (tajništvo)

Zasebno varovanje

 Za NPK smo se na Ministrstvu za notranje zadeve odločili, ker v Republiki Sloveniji področje zasebnega varovanja ni bilo urejeno s formalnim področjem izobraževanja za pridobitev potrebnih poklicnih kompetenc. Zaradi eksternosti postopkov preverjanja in potrjevanja NPK v sistemu nacionalnih poklicnih kvalifikacij smo kmalu ugotovili, da je hkrati dosežena tudi večja kvaliteta pri pridobivanju kvalifikacij s področja zasebnega varovanja.

Interes države je zagotavljanje visoke stopnje varnosti in kakovosti življenja za vse prebivalce. Prvi pogoj za to je dosledno spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter sistemsko preprečevanje nezakonitega poseganja v človekovo zasebnost in pravice. Na teh načelih temelji tudi politika zagotavljanja notranje varnosti Republike Slovenije, ki si prizadeva za vzpostavitev in delovanje učinkovitega in racionalnega sistema notranje varnosti.

Že pri pripravi Zakona o zasebnem varovanju iz leta 2003 smo se v ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, zavedali dejstva, da v Republiki Sloveniji področje zasebnega varovanja ni urejeno s formalnim področjem izobraževanja za pridobitev potrebnih poklicnih kompetenc. Celotni sistem ugotavljanja in potrjevanja znanja za varnostno osebje je bil zato usklajen z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki ureja postopek, telesa in organizacije, pristojne za ugotavljanje in potrjevanje znanja. Namen te rešitve je bil tudi uvesti ustrezne programe strokovnih priprav na preverjanje in potrjevanje posameznih nacionalnih poklicnih kvalifikacij oziroma obvezno strokovno usposabljanje ter preverjanje znanja za ugotovitev strokovne usposobljenosti kandidatov za poklic varnostnega osebja. Zaradi posebnosti in občutljivosti poklicev s tega delovnega področja je zelo pomembno in prav tako zakonsko regulirano tudi obvezno dodatno oziroma obdobno preverjanje strokovne usposobljenosti.

Zaradi eksternosti postopkov v sistemu nacionalnih poklicnih kvalifikacij je dosežena tudi večja kvaliteta pri pridobivanja kvalifikacij s področja zasebnega varovanja.

Poklicni standardi in katalogi strokovnih znanj in spretnosti so namreč zasnovani na nacionalni ravni ob sodelovanju socialnih partnerjev (ministrstva kot regulatorji, delodajalci, zbornice in drugi strokovni interesi). Obravnava jih in o njihovi ustreznosti poda mnenje Področni odbor za poklicne standarde (člane imenuje MDDSZ, delo članov pa koordinira Center RS za poklicno izobraževanje), ki ga sestavljajo predstavniki stroke, delodajalcev, delavcev in pristojnih ministrstev, potrdi pa Strokovni svet RS za poklicno izobraževanje (MŠŠ). Izvajalci postopkov preverjanj in potrjevanj nacionalnih poklicnih kvalifikacij so akreditirani s strani državnega izpitnega centra (RIC). Ocenjevalci postopka preverjanja in potrjevanja (člani komisij) opravijo obvezno usposabljanje in pridobijo licenco RIC-a.

Preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij izvajajo člani komisij, ki jih imenuje Državni izpitni center, v katerem sodelujejo strokovnjaki s področja zasebnega varovanja, kot eden izmed treh članov pa tudi oseba z delovnimi izkušnjami na področju dela ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki je regulator poklicev s področja zasebnega varovanja. Ta oseba pozna področje zasebnega varovanja, bodisi v zvezi z upravnim urejanjem ali nadzorom zasebnega varovanja, bodisi v pedagoškem procesu na področju zasebnega varovanja ter skrbi za ustrezni nivo spoštovanja zastavljenih ciljev Republike Slovenije na področju normativnega urejanja zasebnega varovanja.

Ne glede na obveznost usposabljanja in izpopolnjevanja pred pridobitvijo nacionalne poklicne kvalifikacije s področja varovanja pa obstoječi sistem še vedno omogoča priznavanje in potrjevanje neformalno pridobljenih strokovnih znanj in spretnosti, navad, ravnanj za opravljanje delovnih nalog v različnih okoliščinah dejavnosti zasebnega varovanja.

S pravilnikom, ki ureja strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, je podrobneje urejeno priznavanje usposabljanja in izpopolnjevanje, tako da se posameznikom, ki so opravili nek drug izobraževalni program ali program usposabljanja, ali imajo pridobljeno drugo poklicno kvalifikacijo, lahko delno ali v celoti to prizna, v kolikor ta po vsebini, zahtevnosti in obsegu delno ali v celoti zajema vsebine kataloga strokovnih znanj in spretnosti ter programa usposabljanja za posamezno nacionalno poklicno kvalifikacijo.

Glede na vpetost v mednarodno okolje pa moramo v formalizaciji nacionalnih poklicnih kvalifikacij in pridobitvi uradnih listin videti tudi priložnost za mednarodno primerljivost posameznih poklicnih kvalifikacij in večjo možnost za iskalce zaposlitve.

Pomembno dejstvo bo umestitev poklicev s področja varovanja v slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK), ki omogoča fleksibilno povezavo med izobraževalno in kvalifikacijsko strukturo. Usklajenost in hkrati prožnost obeh struktur nudita osnovo za lažje prepoznavanje kvalifikacij in priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj/spretnosti/kompetenc. Z umeščanjem slovenskega ogrodja kvalifikacij v primerljivo evropsko ogrodje kvalifikacij pa se potrjuje odločitev o ustreznosti uvedbe nacionalnih poklicnih kvalifikacij na področju varovanja. Posameznikom, ki so v Republiki Sloveniji pridobili nacionalno kvalifikacijo s področja varovanja, so vrata na evropski trg dela odprta na široko.


Simon Savski,
vodja Sektorja za zasebno varstvo in občinsko redarstvo na MNZ