Koreograf/koreografinja
NPK katalog, koda 6461270011

Naziv:	Koreograf/koreografinja
Status:	Objava
Datum objave sklepa ministra:	25.4.2014
Predhodniki:
Klasius-P16:	Glasba, ples in uprizoritvene umetnosti (0215)
Klasius-SRV:	Podraven 6/1: Izidi, certifikatni sistem NPK (26100)
Raven kvalifikacije:	SOK 6, EOK 5

1. Ime in koda kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

Koreograf/koreografinja (6461270011)

2. Potrebna strokovna znanja in spretnosti in posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

2.1. Strokovna znanja in spretnosti

Glej poklicni standard Koreograf/koreografinja 64612700 in točko 11 tega kataloga.

2.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

Vsaj poklicna, srednja splošna ali strokovna izobrazba in
dokazila o plesnih vlogah pri vsaj petih celovečernih predstavah (dolžina vsaj 30 min) ali štiridesetih plesnih nastopih/tekmovanjih in
dokazila o plesnih koreografijah pri vsaj petih celovečernih predstavah (dolžina vsaj 30 min) ali štiridesetih plesnih nastopih/tekmovanjih.

3. Povezanost s programi za pridobitev izobrazbe

Poklicne kvalifikacije ni možno pridobiti v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja.

4. Načini preverjanja strokovnih znanj in spretnosti

4.1. POTRJEVANJE

V postopku svetovanja kandidat pripravi osebno zbirno mapo, ki jo komisija ovrednoti in prizna vsebine kataloga delno ali v celoti.

Če komisija ne more priznati vseh vsebin kataloga, kandidatu določi naloge za preverjanje.

4.2. NAČIN PREVERJANJA

Praktično preverjanje (koreografiranje) z zagovorom in / ali
predstavitev in zagovor treh lastnih koreografij ob videoposnetkih, ki jih kandidat prinese na preverjanje (na USB-ključku, CD-ju, DVD-ju, naloži na FTP, youtube, dropbox ...) s skupno dolžino največ 30 min. Pri predstavitvi in zagovoru koreografij upošteva smernice iz točke 11 tega kataloga.

5. Merila preverjanja

Merila, ki jih je potrebno upoštevati, so:

priprava kandidata na delo,
natančnost in doslednost pri delu,
poznavanje plesnega in koreografskega področja,
sposobnost koreografiranja,
upoštevanje pravil o varnosti in zdravju pri delu.

Izločilna merila:

ni izločilnih meril.

Kriteriji ocenjevanja sestavin procesa dela:

V spodnjih tabelah so kriteriji ocenjevanja zapisani glede na izbrani način preverjanja, zapisan v točki 4.2. tega kataloga (praktično preverjanje in/ali predstavitev in zagovor).

Področje ocenjevanja	Delež (%)
1. Praktično preverjanje	50
priprava na koreografiranje
izvedba:koreografiranje
zagovor
2. Izdelek (3 lastne koreografije)	50
priprava na predstavitev
izdelki
zagovor

Področje ocenjevanja	Delež (%)
1. Praktično preverjanje
priprava na koreografiranje	10
izvedba: koreografiranje pred komisijo (natačnost in doslednost pri delu, poznavanje plesnega in koreografskega področja, sposobnost koreografiranja...)	70
zagovor	20

Področje ocenjevanja	Delež (%)
2. Predstavitev in zagovor treh lastnih koreografij
priprava na predstavitev	10
izdelki (3 lastne koreografije)	20
zagovor (poznavanje plesnega in koreografskega področja ter sposobnost koreografiranja)	70

6. Poklic oziroma sklopi zadolžitev v okviru poklica, ki jih je mogoče opravljati po pridobljeni poklicni kvalifikaciji in koda

7. Raven zahtevnosti dela

(VI)

8. Prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami

Uporabljajo se naslednje prilagoditve:

podaljšanje časa opravljanja storitve,
prilagoditev prostora in opreme,
opravljanje izpita s pomočjo pomočnika,
prilagoditev oblike izpitnega gradiva,
prilagoditev ocenjevanja.

Podrobnejši opis prilagoditev je naveden v Pravilniku o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami in njegovi prilogi (UL RS 6/2006, 38/2007).

9. Materialni in kadrovski pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij

9.1. Materialni pogoji

Dvorana z neloščenim lesenim ladijskim podom ali z drugo ustrezno plesno podlago (vinil ali vinilu podobna tvarina) z možnostjo glasbene spremljave in videoprojekcije;

velikost dvorane najmanj 90 kvadratnih metrov.

9.2. Kadrovski pogoji

Komisijo sestavljajo trije člani, od katerih ima/imata/je:

dva vsaj srednješolsko izobrazbo z vsaj 6-letnimi koreografskimi izkušnjami ter izkazanimi referencami delovanja na plesnem področju in

eden vsaj visokošolsko izobrazbo z vsaj 5-letnimi koreografskimi izkušnjami ter z izkazanimi referencami delovanja na plesnem področju

vsaj eden od zgornjih treh članov je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi (specializirani poklic koreograf/inja) ali je diplomant/ka plesne akademije.

10. Časovna veljavnost izdanih certifikatov

Ni časovne omejitve

11. Standardi strokovnih znanj in spretnosti

Ključna dela	Znanja in spretnosti	Naloge za preverjanje
koreografira	izdela idejni osnutek koreografije sestavi program za plesalce in upošteva njihove različne sposobnosti ter predznanje oblikuje zaporedje določenih gibov in gibanja plesalcev v prostoru upošteva koreografske principe in postopke uporablja improvizacijo za razvoj inovativnih idej gibanja razvija inovativnost in kritičnost pri selekciji in kompoziciji plesnega materiala prikaže gib oz. ples glede na držo, ravnotežje, koordinacijo, moč, fleksibilnost prevzema odgovornost za strokovno izpeljavo programa – svojega dela/koreografskega dela zagotavlja izvirnost, kreativnost, in prepoznaven stil koreografije izvaja evalvacijo koreografskega procesa pozna osnove klasičnega in modernega baleta, džez baleta – džeza, sodobnega plesa, standardnih in latinskoameriških plesov ter modernih plesnih tehnik pozna osnove različnih plesnih tehnik, ima pa obsežno znanje določene plesne tehnike pozna različne koreografske principe vodenja skupine pozna tehnike vodenja in usmerjanja plesalcev v raziskovanje giba pozna specifike človeškega gibanja v smislu obvladovanja prostora, časa, oblike in energije pozna pomen plesa kot kulturne, umetniške, športne in družabne dejavnosti pozna in razume zgodovino in teorijo plesa zna javno nastopati, predavati in demonstrirati praktične koreografske vsebine	Sestavi koreografijo (po izboru komisije) pripravi se na delo upošteva napotke/navodila za pripravo koreografije v 15 minutah sestavi koreografijo, dolgo vsaj 1 minuto koreografijo analizira na osnovnih elementih plesa po Labanu razloži napotke, ki bi jih dal plesalcem razloži, kako bi delal s solistom, parom ali skupino razloži in utemelji, kako bi sodeloval s strokovno ekipo, kakšno glasbo bi uporabil za to koreografijo, kakšna svetloba oz. kateri svetlobni efekt bi bil najbolj ustrezen in ali bi ob tem uporabil rekvizite in scenske pripomočke Predstavitev koreografij kandidat (z videoposnetki) predstavi tri svoje koreografije v skupni dolžini največ 30 minut razloži in utemelji proces dela
upošteva glasbene, odrske in prostorske zakonitosti	zaveda se tesne povezanosti med plesom in glasbo koreografijo oblikuje v smislu dramaturško zaokrožene celote oblikuje gibanje plesalcev in razmerij ter odnosov med njimi obvlada orientacijo v prostoru obvlada osnove vizualizacije pozna osnove teorije glasbe pozna različne zvrsti glasbe ter jih izbere glede na namen koreografije pozna osnove dramaturgije plesa	Utemelji koreografijo kot dramaturško zaključeno celoto (predstavitev videoposnetka) razloži, kako glasbo poveže z izbranim gibom opiše gibanje plesalcev in razmerja med njimi prostorsko razloži in razčleni prostor, v katerem bo umeščena koreografija (kako si on predstavlja) Na dano glasbo sestavi koreografijo (po izboru komisije) posluša glasbo definira ritem, melodijo, takt, tempo uporabi efekte, poudarke, pavze v glasbi razloži koreografijo glede na glasbo prepozna takt in ritem predvajanih primerov glasbe opiše ključne zakonitosti odra/plesišča, ki jih upošteva razloži plesno kompozicijo odplesane koreografije
spodbuja kreativne in interpretativne sposobnosti plesalcev	spodbuja kreativne in interpretativne sposobnosti pri gibanju in izražanju plesalcev spodbuja uporabo telesnih sposobnosti plesalcev natančno demonstrira gibalne vzorce spodbuja izražanje z glasbo ali brez nje usmerja plesalce v raziskovanje giba	Razloži, kako spodbuditi kreativne in interpretativne sposobnosti pri gibanju in izražanju plesalcev opiše metode za spodbujanje kreativnih in interpretativnih sposobnosti ter izražanja plesalcev z glasbo ali brez nje predstavi vaje za spodbujanje uporabe telesnih sposobnosti plesalcev in natančno demonstrira gibalne vzorce
vzdržuje telesne sposobnosti plesalcev in preprečuje nastanek morebitnih poškodb plesalcev	načrtuje in določi metode ter tehnike dela in poučevanja v pravem zaporedju izbira in izvaja vaje za ogrevanje, glavni del, za raztezanje ter ohlajanje upošteva določen časovni protokol za izvedbo vaje glede na vsebino programa spremlja razvoj stroke vaje prilagaja načrtom in jih usklajuje s sposobnostmi plesalcev v tehničnem in vsebinskem smislu oblikuje tehnične vaje za pripravo na delo na koreografiji samostojno določa cilje vadbe – njegove vaje/koreografije in ponovitve le-teh/te in ponovitev ukrepa pri preutrujenosti mišic in preprečuje nastanek morebitnih poškodb pozna pomen izvajanja vaj za ogrevanje, raztezanje in vzdrževanje telesnih sposobnosti ter postopke izvedbe pozna zakonitosti in pomen vadbene enote pozna zakonitosti optimalno pripravljenega telesa pozna načine spremljanja razvoja stroke pozna prednosti funkcijske vadbe in čemu je ta namenjena zna uporabiti vaje za izboljšanje določene gibalne sposobnosti pozna načine ohranjanja kondicije, vzdrževanja lastnega zdravja in preprečevanja poškodb pri delu skrbi za skladen telesni razvoj plesalcev pozna osnove anatomije in fiziologije obvlada preventivno medicino plesa pozna vrste najpogostejših poškodb in preventivne ukrepe pozna postopke prve pomoči	Utemelji uporabo telesnih sposobnosti v koreografiji razloži in prikaže, katere vaje je potrebno izvajati za izboljšanje plesnega elementa v koreografiji razloži uporabo vaj za dosego določenih telesnih sposobnosti razloži potek vadbene enote (ogrevanje, glavni del, ohlajanje – katere vaje in koliko časa) razloži ukrepe ob morebitnih poškodbah opiše prednosti funkcijske vadbe prikaže nekaj vaj za izboljšanje določene telesne sposobnosti po izboru komisije
organizira, pripravi in izvaja (plesne) treninge, vaje, nastope in tematske dogodke	izvaja projektno delo: predstave, produkcije, tekmovanja, treninge vodi strokovni tim in/ali sodeluje v njem pripravi koncept predstave ali produkcije, ga izvaja ali sodeluje pri njem predlaga in analizira različne koreografske rešitve usklajuje idejne in oblikovne zamisli pozna zakonitosti in elemente projektnega dela obvlada timsko delo pri izvajanju razvojnih projektov in raziskovanja pozna metode projektnega dela pozna funkcije in vloge posameznikov v delovnih skupinah	Razloži potek projektnega dela razloži uporabo različnih idej pri sestavi koreografije razloži, kako bi svoje koreografsko delo umestil v predstavo, produkcijo glede na temo, stil plesa in glasbe razloži, kako pri sestavljanju koreografije sodeluje s plesalci ali z drugimi ustvarjalci/s strokovnim timom (glasbeniki, dramaturgi …)
vrednoti koreografijo	analizira podobnosti in razlike med različnimi plesnimi zvrstmi izvaja evalvacijo v smislu obvladovanja prostora, časa, oblike in energije gibanja – Laban pozna zakonitosti in kriterije vrednotenja koreografije določene plesne zvrsti seznanjen je z omejitvenim programom in s pravilnikom o koreografijah določenih plesnih zvrsti	Ovrednoti koreografijo (po izboru komisije) koreografijo ovrednoti upoštevajoč zakonitosti in kriterije določene plesne zvrsti

12. Literatura, strokovno gradivo

Manocchia, P. Anatomija vadbe, 2011
Greene Haas, J. Dance Anatomy , 2010
Thomasen , E., Rist, R.A., Anatomy and kinesiology for ballet teachers, 1996
Ryman, R. Dictionary of classical ballet terminology, 2007
Neubauer, H. Ples skozi stoletja,1998
Ravnikar, B. Kinetografija, 2004
Otrin, I. Razvoj plesa in baleta,1998
Sachs, K. Svetovna zgodovina plesa,1997
Vogelnik, M. Sodobni ples na Slovenskem, 1975
Kos, N. Ples od kod in kam, 1982
Mackrell, J. Razumevanje plesa, 2005
Fonteyn, M. The magic of dance, 1979
De Wilde, N. Dance history and dance theory, 2003
Ambrož, T. Svetovni plesni program, 2004
Zagorc, M. Ples: družabnost, šport, umetnost, 2001
Teržan, U. Sodobni ples v Sloveniji, 2003
Brecht, B. Umetnikova pot, 2001
Laban, R. Mojstrstvo gibanja,2002
Duncan, Isadora. Moje življenje,
Nurejev, Rudolf: Plesalec,
Osborne, H. “What Is a Work of Art?”, v J. W. Bender and G. Blocker
(ur.), Contemporary Philosophy of Art,1993
Danto, A. “The Appreciation and Interpretation of Works of Art”, v The Philosophical Disenfranchisement of Art, 1986
Novitz, D. “Messages ‘In’ and ‘Through’ Art”, v S. Davies (ur.), Art and
Its Messages, 1997
Beardsley, M. Asthetics, Indianapolis: Hackett, 1981
Wollheim, R. Art and its Objects, 1980
Kante, B. Filozofija umetnosti, 2001
Kaplan, R. Rhythm Training for Dancers, 2002
Laban, R. Mojstrstvo gibanja, 2002
Newlove, J., Dalby, J. Laban for All, 2003
Berardi GM. Finding Balance: Fitness, Training, and Health for a Lifetime in Dance, 2005
Franklin, E. Conditioning for Dance, 2004
Zagorc M., Jarc Šifraf, T. Model športnikove priprave v plesu, 2003
Reeves, J. Dance Improvisations: Warm-Ups, Games and Choreographic Tasks, 2011
Cooper Albright, A. Choreographing Difference: The Body and Identity in Contemporary Dance
Andrews, M., Scott, C. B.,The Bartenieff fundamentals (tm) mobilizing the dancers resources, 1986
Body Movement: Coping with the Environment, Irmgare Bartenieff, 1980
Akademija za ples, Učni načrt Osnove glasbe I, II, 2009
Akademija za ples Učni načrt Osnove koreologije, 2009
Akademija za ples, Učni načrt Osnove odrske tehnologije, 2011
Akademija za ples Učni načrt Preventivna medicina plesa, 2009
Akademija za ples, Učni načrt Organizacija in management v kulturi, 2011
Hrvatin, Emil (zbral in uredil). 2001. Teorije sodobnega plesa: Maska.
Kamnikar, Gregor. 2012. Zmes za ples: JSKD
Mackrell, Judith. 2005. Razumevanje plesa: Forma 7.
Burrows, Jonathan. 2011. Koreografov priročnik: JSKD in Maska
Franko, Mark. 2006. Plesati modernizem/Uprizarjati politiko: En – Knap
Berger, John. 2008. Načini gledanja: Emanat
Vogelnik, M., 1994, Tehnike gibanja v plesu
Leksikoni Cankarjeve Založbe, 1990, Ples

13. Delovna skupina za pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

Nina Meško, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Branko Padjan, Plesna šola Rolly
Mojca Robič, Plesna šola Spin
Mirjana Šrot, SNG Maribor
Valerija Rahle, plesalka in koreografinja
Barbara Močan, Akademija za ples

Koordinacija pri pripravi kataloga za NPK:

mag. Barbara Velkov Rozman, Center RS za poklicno izobraževanje (CPI)

Poklicni standard Publikacija

Koreograf/koreografinja NPK katalog, koda 6461270011