Primeri dobre prakse in izkušnje slovenskih podjetij

Vsem zainteresiranim delavcem smo omogočili, da so na osnovi svojih referenc in izkušenj pridobili certifikat NPK, kar je na zavodu izzvalo začetek urejanja kaotičnih razmer na področju nagrajevanja in obenem prispevalo k boljši motivaciji pri ključnih oziroma najboljših delavcih v tehnični izvedbi programa.

V času ustanavljanja Cankarjevega doma, kulturnega in kongresnega centra, smo se pri načrtovanju bodoče organiziranosti dela soočili s specifično naravo dela v tovrstni  instituciji. Programska zasnova, sobivanje kulturne in kongresne dejavnosti pod eno streho, je bila v tistem času posebnost tudi v Evropi in ne le v Sloveniji. Pri načrtovanju organizacije smo zlasti pri konceptu organiziranosti službe tehnične izvedbe programa naleteli na problem slabo definiranih in med gledališči neusklajenih definicij poklicev, ki so značilni za delo tehnike v kulturi. To je veljalo zlasti za tehnične  poklice v gledališču (odrski mojster, mojster luči ali lučni mojster, tonski mojster ali mojster zvoka …), ki so nam bili podlaga za določitev naših delovnih mest. Programska raznovrstnost in kompleksnost kulturnih in kongresnih prireditev sta narekovali modificirano organizacijsko strukturo delovnih mest v tehnični izvedbi programa. Ker ni bilo primernih organizacijskih modelov ne v Sloveniji in ne v Evropi, smo se odločili za kombiniran model med gledališčem in televizijsko hišo. V nadaljevanju smo tudi ugotovili, da žal ni obstajal sistem formalnega izobraževanja za tehnične poklice v kulturi in da je bila večina delavcev priučena skozi daljšo delovno dobo na tovrstnih opravilih. Tako je tudi v Cankarjevem domu zaposlovanje tehničnih delavcev potekalo zgolj na podlagi dela in pridobljenih izkušnjah v gledališču. Nadaljnji razvoj kadrov na področju tehnične izvedbe je tako temeljil na prenosu znanj in izkušenj starejših delavcev na mlajše,  seveda z vsemi spremljajočimi težavami. Tako smo s prenosom izkušenj in znanj znotraj zavoda ter s prizadevnostjo vseh zaposlenih v nekaj letih izgradili strokovno usposobljeno tehnično ekipo, ki je bila kos vsem še tako zahtevnim prireditvam. Po drugi strani pa so formalni postopki nagrajevanja in napredovanja delavcev v javnih zavodih vse bolj demotivirali zaposlene, s čimer je bila vse bolj ogrožena tudi kvaliteta dela. Tako se je razkorak med formalno izobrazbo zaposlenih in tistimi, ki niso izpolnjevali formalnih pogojev izobrazbe,  iz leta v leto vse bolj povečeval ter tako tudi oviral nadaljnji razvoj Cankarjevega doma. Zato smo iskali različne možnosti napredovanja za vse tiste specifične poklice, ki zaradi narave dela v kulturi (popoldansko delo,  nočno, sobotno, nedeljsko …)  niso mogli pridobiti formalne izobrazbe  s šolanjem ob delu. Žal neuspešno.

Uvedba sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij je odprla nove možnosti ureditve sistema poklicev v kulturi, zlasti tehničnih. Zato smo se dejavno vključili v definiranje tistih poklicev, ki so značilni za področje tehnike v kulturi in na kongresih. Sodelovali smo pri pripravi katalogov, ki jih je organizacijsko in strokovno vodil Center RS za poklicno izobraževanje,  za poklice oblikovalec osvetljave (VI. stopnja), osvetljevalec (V. stopnja), oblikovalec zvoka, operater multimedijskih naprav. Tako smo s pomočjo nacionalnih poklicnih kvalifikacij dosegli poenotenje in poimenovanje tehničnih poklicev v kulturi v Sloveniji.
V Cankarjevem domu smo vzporedno s pripravo katalogov nacionalnih poklicnih kvalifikacij pričeli tudi postopek reorganizacije delovnih mest in skladnega poimenovanja z dogovori s Centrom RS za poklicno izobraževanje glede nazivov ter v opise delovnih mest poleg formalne izobrazbe vnesli tudi certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije. V naslednjem koraku smo vsem zainteresiranim delavcem omogočili, da so na osnovi svojih referenc in izkušenj pridobili certifikat poklicne kvalifikacije, kar je na zavodu izzvalo začetek urejanja kaotičnih razmer na področju nagrajevanja in obenem prispevalo k boljši motivaciji pri ključnih oziroma najboljših delavcih v tehnični izvedbi programa.

Vrednost sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij je tudi v tem, da lahko dokaj hitro odgovorimo na tehnološki razvoj v svetu in kreiramo popolnoma nove poklice. To velja posebej za tista strokovna področja, ki so vezana na tehnološki razvoj v svetu, zlasti na področju razvoja digitalnih tehnologij (multimedija, kino …). Tako danes lahko bistveno hitreje odgovorimo tudi na dogajanja na mednarodnem trgu. Poleg možnosti sprotnega prilagajanja zahtevam tržišča glede kadrov lahko uspešno rešujemo tudi problem motivacije zaposlenih v poklicih tehnične izvedbe programa v kulturi.

Saša Kranjc
Nekdanji tehnični direktor Cankarjevega doma

Z vidika podjetja menimo, da je pridobitev NPK “Teletržnik” potrditev, da ima zaposleni ustrezne kompetence za delo v Klicnem centru ter da svoje delo lahko bolj kakovostno in strokovno opravlja. Zaposleni je s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za podjetje dodana vrednost na tržišču, saj tako omogoča višji nivo svojih storitev.

V Telekomu Slovenije se zavedamo, da je uspešnost družbe odvisna od vrhunske pripravljenosti in motiviranosti zaposlenih ter njihovih zmožnosti – kompetenc, ki vključujejo znanje in vedenje zaposlenih, ter od zavezanosti k skupnim ciljem. Z ustreznim sistemom izobraževanja, usposabljanja, učenja in managementa znanja (ustvarjanje, pridobivanje, prenos in uporaba znanja) zaposleni v podjetju pridobijo znanje, ki jim omogoča uspešno doseganje zastavljenih ciljev. V preteklosti smo se tako odločili, da zaposlene v Klicnem centru dodatno usposobimo in posledično dvignemo nivo znanja tudi na način, da smo jih vključili v program nacionalne poklicne kvalifikacije – Teletržnik.

Zavedamo se, da so naši uporabniki pomembni za rast in razvoj podjetja, zato je ena naših ključnih vrednot »Živimo z uporabnikom«. Naše vodilo je zadovoljen uporabnik. Razumeti in spoštovati moramo njegove želje in potrebe, zato mu skušamo nuditi enostavne, uporabne in njemu prilagojene storitve. Ko potrebuje informacijo, nasvet ali pomoč, smo tu, da jo zagotovimo. Prvi kontakt z uporabniki so poleg zaposlenih v Telekomovih trgovinah oziroma centrih, tudi zaposleni v Klicnem centru, zato je njihovo znanje in ustrezno usposabljanje še toliko bolj pomembno in potrebno.

Vsi vemo, da znanje hitro zastara, zato je potrebno vanj ves čas vlagati. Kadrovska struktura zaposlenih v Klicnem centru je zelo različna. Zavedamo se, da je delo s strankami stresno, mi kot strokovna služba pa smo mnenja, da lahko znanje in ustrezne veščine omilijo ta stres. Kadrovanje v Klicnem centru je zelo zahtevno in skozi čas se je precej spreminjalo. Praviloma so zaposleni mlajši oziroma srednjih let, z zaključeno srednješolsko izobrazbo. Menimo, da v formalnih izobraževalnih ustanovah pridobljeno znanje ni zadostno za uspešno opravljanje dela, zato smo se poleg »tailor maid« delavnic odločili, da nekaterim zaposlenim nudimo tudi usposabljanje za Nacionalne poklicne kvalifikacije, s katerim pridobijo še uraden certifikat/dokazilo.

Program usposabljanja za preverjanje in potrjevanje Nacionalne poklicne kvalifikacije TELETRŽNIK zajema štiri sklope (Uspešna prodaja po telefonu, Uvod v poslovna pogajanja, kako se pripravimo in izvedemo uspešno prezentacijo, reševanje pritožb) in je pomembno za opravljanje dela v Klicnem centru. Skozi usposabljanja so zaposleni ozavestili pomembnost in smiselnost pozitivnega odnosa do strank, kar je pri nas tudi standard za delo in predpogoj za profesionalno ter dolgoročno delo s strankami. Kakovostno pripravljena vsebina ter ustrezno usposobljeni predavatelji potrjujejo, da je bila naša odločitev za pridobitev NPK pravilna odločitev.

Na nacionalno poklicno kvalifikacijo gledamo z dveh vidikov:

• Za zaposlenega kot priložnost, ki jo je dobil posameznik, da pridobi javno formalno dokazilo o pridobljenih kvalifikacijah (ki ga bo lahko uporabil tudi v bodoče na trgu delovne sile), ter kot načrtni razvoj lastnega znanja in kompetenc.
• Z vidika podjetja pa menimo, da je pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije potrditev, da ima zaposleni ustrezne kompetence za delo v Klicnem centru ter da svoje delo lahko bolj kakovostno in strokovno opravlja. Zaposleni je s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za podjetje dodana vrednost na tržišču, saj tako omogoča višji nivo svojih storitev.

Telekom Slovenije je aktivno sodeloval pri sooblikovanju programa Nacionalne poklicne kvalifikacije Teletržnik. Tako lahko potrdimo, da je program strokoven in dejansko prinaša korist tako udeležencu kot podjetju.

Lea Šmigoc
Telekom Slovenije, d.d.

V podjetju smo se že leta zavedali, da so naši poklici v igralništvu zelo specifični. Zaposleni so na svojih področjih pridobivali vedno več znanj in spretnosti. Znotraj igralništva so postajali visokostrokovno usposobljeni, česar pa brez ustreznih dokazil niso mogli izkazovati.

Kljub temu da je danes igralništvo po Sloveniji že zelo poznano, so poklici oz. znanja in spretnosti, potrebni za opravljanje dela v igralništvu, še velika skrivnost.

V podjetju se že dlje časa zavedamo, da so naši poklici v igralništvu zelo specifični. Zaposleni so na svojih področjih pridobivali vedno več znanj in spretnosti. Znotraj igralništva so postajali visoko-strokovno usposobljeni, česar pa brez ustreznih dokazil niso mogli dokazovati.

Vse bolj se je pojavljalo vprašanje, kako ob odhodu iz podjetja, napredovanjih, prijavah na razpisana prosta delovna mesta ipd. dokazovati novo pridobljena znanja.

V letu 2004 smo skupaj s CPI pričeli na tem področju pripravljati prvi poklicni standard za poklic krupjeja. Delo krupjeja zajema znanja in spretnosti za delo na igralnih mizah. Potrebna osnovna znanja za nastop dela se pridobivajo približno pol leta, ostala znanja pa skozi vso posameznikovo kariero. Leta 2005 je tako nastala nacionalna poklicna kvalifikacija “Krupje/krupjejka”. To je bil za področje igralništva velik korak, saj smo pridobili prvi formalnoveljaven poklic. Že ob prvem razpisu preverjanja in potrjevanja NPK se je pokazal velik interes za pridobitev poklica “Krupje/krupjejka”. Podeljenih je bilo približno 100 certifikatov. Zanimanje pa tudi z leti ni upadlo.

Kasneje se je pojavila potreba po novih poklicih še na drugih področjih.

Tako smo leta 2010 pričeli z aktivnostmi za pridobitev še dveh NPK, in sicer: NPK, ki bi pokrival znanja in spretnosti na področju blagajniškega poslovanja in NPK na področju igralnih avtomatov. Glede na to, da so to zahtevnejša dela, smo se odločili, da jih umestimo v V. raven zahtevnosti.

Leta 2012 sta bili tako uradno potrjeni nacionalna poklicna kvalifikacija “Blagajnik/blagajničarka v igralnici” in nacionalna poklicna kvalifikacija “Operater/operaterka na igralnih avtomatih”.

Področje igralnih miz, igralnih avtomatov in blagajniškega poslovanja predstavljajo večji delež zaposlenih v podjetju in nasploh v igralništvu. Istočasno pa ta znanja in spretnosti posamezniki lahko pridobivajo tudi v drugih igralnicah in igralnih salonih po Sloveniji.

Še preden je podjetje podalo pobudo za pripravo poklicnih standardov, je že imelo izoblikovan sistem izobraževanja za igralniške poklice.

Sistem je tako zajemal nabor kandidatov, selekcijo in kasneje teoretični in praktični del izobraževanja.

V interni šoli iger se izobražujejo novozaposleni in vsi, ki so zaposleni redno. Programi izobraževanja so pripravljeni po posameznih sklopih glede na zahtevnost dela in delovno mesto. Sistem izobraževanja je pripravljen tako, da imajo kandidati ob zaključku izobraževanja, trajanje je odvisno od programa, tudi izpit pred strokovno komisijo.

Vsa potrebna znanja in spretnosti za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije kandidati pridobijo v interni šoli iger.

Prednost nacionalnega sistema vidimo predvsem v samem sistemu potrjevanja neformalno pridobljenih znanj. Teh je v našem podjetju kar veliko. Veliko pa je pridobljenega znanja tudi v drugih podobnih podjetjih. Kandidati lahko pri prijavi na razpisano prosto delovno mesto svoja znanja dokazujejo s certifikatom, delodajalci pa dobimo dokazilo o usposobljenosti, kar nam olajša zaposlovanje.

Nacionalne poklicne kvalifikacije smo umestili tudi v kompetenčni model.

Z vidika zaposlenih prednost nacionalnega sistema vidimo v večji mobilnosti in prepoznavnosti igralniških poklicev. V Sloveniji je kar nekaj igralnih salonov in igralnic, ki omogočajo zaposlovanje na področju igralništva.

Opravljanje dela v igralništvu zahteva tudi pridobitev licence za posamezna dela in naloge. Ena izmed zahtev pri podeljevanju licenc je tudi stopnja izobrazbe. V kolikor kandidati ne izpolnjujejo zahtevane stopnje na osnovi formalno pridobljene izobrazbe, lahko le to nadomestijo z NPK.

Nekaj bivših sodelavcev se je preizkusilo z iskanjem zaposlitve tudi v tujini. Svoja neformalno pridobljena znanja so dokazovali z NPK in na osnovi tega tudi pridobili zaposlitev.

Podjetje Hit, d.d., ima licenco izvajalca postopkov preverjanja in potrjevanja za naslednje NPK:

• Nacionalna poklicna kvalifikacija Krupje/krupjejka,
• Nacionalna poklicna kvalifikacija operater/operaterka na igralnih avtomatih,
• Nacionalna poklicna kvalifikacija blagajnik/blagajničarka v igralnici.

Za vsako NPK smo na izobraževanje za člane komisije v postopkih preverjanja in potrjevanja iz podjetja napotili nekaj strokovnjakov s posameznih področij.

Dvakrat letno objavimo na spletni strani NRP termine preverjanja in potrjevanja NPK. Hkrati pa naše zaposlene povabimo k oddaji vloge preko intranetne strani.

Dva sodelavca sta že pridobila licenco za svetovalca v postopkih preverjanja in potrjevanja, ki v sodelovanju s kadrovsko službo zaposlenim in zunanjim kandidatom svetujeta pri pripravi ustreznih dokazil za sestavo zbirne mape.

S podeljevanjem certifikatov smo pričeli leta 2005. Skupaj smo našim zaposlenim in zunanjim kandidatom podelili 424 certifikatov, od tega največ za poklic “Krupje/krupjejka”.

Ostala dva poklica sta dokaj nova. S podeljevanjem certifikatov smo pričeli leta 2012. Do danes smo za poklic “operater/operaterka na igralnih avtomatih” podelili 17 certifikatov, za poklic “Blagajnik/blagajničarka v igralnici” pa 6 certifikatov.

Iz leta v leto se zanimanje posameznikov za certificiranje pridobljenih znanj in spretnosti vidno veča. Vedno več je informiranja in povpraševanja. Zaposleni se zavedajo, da je njihovo znanje dragoceno. Potrjena znanja na osnovi certifikatnega sistema pa pridobijo še dodatno težo.

Lilijana Vrban Onišak
HIT d. d. Nova Gorica

Z NPK do profesionalizacije dejavnosti in dviga kvalitete izvajanja storitev

Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij in znotraj tega nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) socialni oskrbovalec/oskrbovalka na domu ima pomembno vlogo na področju dejavnosti socialne oskrbe na domu. Socialnovarstvena storitev pomoč na domu, ožje socialna oskrba na domu, je v slovenskem prostoru najbolje razvita oblika formalne pomoči v skupnosti. Sistemsko jo urejajo zakonodaja s področja socialnega varstva in občinski predpisi. V obliki javne službe jo zagotavljajo in sofinancirajo lokalne skupnosti, izvajajo pa različne organizacije: javni zavodi (zavodi ali centri za pomoč na domu, domovi za ostarele, centri za socialno delo) ali zasebniki s koncesijo. Javni zavod Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (v nadaljevanju ZOD), kot največji izvajalec omenjene dejavnosti v Sloveniji, zaposluje 119 socialnih oskrbovalcev in oskrbovalk na domu. Njihova izobrazba je različna: nekaj je bolničarjev negovalcev, nekaj zdravstvenih tehnikov in kar 63 takih, ki imajo že pridobljen certifikat NPK. Trenutno je v postopku še 11 kandidatk z namenom, da pridobijo ustrezno izobrazbo za zasedbo delovnega mesta.

Socialna oskrba na domu je namenjena starejšim, bolnim ter invalidnim osebam, ki živijo doma ter zaradi bolezni in povezanih sprememb s starostjo, boleznijo ali invalidnostjo potrebujejo občasno ali vsakodnevno pomoč. To je pomoč pri vsakdanjih opravilih in aktivnostih (osebna higiena, pomoč v gospodinjstvu in pri vzpostavljanju ter ohranjanju socialnih stikov), s čimer se uporabnikom omogoči kvalitetno bivanje v domačem okolju. Socialna oskrba je strokovno vodeni proces in ga opravljajo za to usposobljene osebe, koordinatorji ter socialni oskrbovalci in oskrbovalke na domu, za katere sta izobrazba in usposobljenost zakonsko predpisani. Uporabniki storitev socialne oskrbe imajo specifične potrebe, ki zahtevajo ustrezne strokovne pristope in znanja zaposlenih.

Kadrovanje v dejavnosti oskrbe na domu se vse od prvih začetkov, nekako pred 20 leti ali morda več, nenehno spreminja. V začetnem obdobju so bile osebe, ki so izvajale pomoč na domovih uporabnikov, predvsem zaposlene ženske preko javnih del, ki so največkrat zaradi zapiranja nekaterih velikih podjetij ostale brez službe. Praviloma so imele nizko izobrazbo, mnogokrat osnovnošolsko ali poklicno. Imele so veliko delovnih in življenjskih izkušenj, visoko motivacijo in srčnost za tovrstno delo. Pogosto s(m)o jih imenovali gospodinje. Poklicni profil socialni oskrbovalec/oskrbovalka na domu se je izoblikoval postopoma. Začetki razvoja NPK socialna oskrbovalka/socialni oskrbovalec na domu segajo pred leto 2000. Na podlagi izkušenj in potreb pri neposrednem delu z uporabniki so strokovne delavke s tega področja in v sodelovanju z drugimi strokovnimi inštitucijami postopoma oblikovale standard poklica, ki je dobil današnji naziv in vsebino, do danes spreminjena le enkrat. Je eden izmed prvih formalno oblikovanih profilov v sistemu NPK v Sloveniji. Razvil se je iz potreb na terenu pri delu z uporabniki in na podlagi potreb zaposlenih, da so pri delu ustrezno opremljeni z znanjem in kompetencami za suvereno opravljanje poklica. Mnogim drugim, kasneje oblikovanim NPK, je pomenil vzorčni model.

Že pred letom 2010, ko je Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev predpisal, da storitev neposredne socialne oskrbe, med drugimi, opravljajo osebe, ki imajo pridobljeno poklicno kvalifikacijo socialni oskrbovalec/oskrbovalka na domu, je ZOD svoje zaposlene motiviral, da pridobijo ustrezno izobrazbo – nacionalno poklicno kvalifikacijo. Pri zaposlovanju novih sodelavcev je dajal prednost tistim, ki so imeli že pridobljeno ustrezno izobrazbo, tudi NPK.

ZOD kot največji izvajalec dejavnosti v Sloveniji se zaveda pomembnosti zaposlovanja ustrezno izobraženega in usposobljenega kadra za kvalitetno nudenje storitev svojim uporabnikom, zato je tudi izvajalec verificiranega izobraževanja za svoje zaposlene. Sklenjeno izobraževanje je eden izmed pogojev za vstop v postopek NPK. Usklajene izobraževalne vsebine s standardom poklica temeljijo na dolgoletnih izkušnjah v dejavnosti in so prilagojene dejanskim potrebam za delo na terenu s specifičnimi ciljnimi skupinami uporabnikov. Hkrati ZOD tudi upošteva značilnosti kandidatov in kandidatk, ki vstopajo v postopek NPK. Največkrat so te osebe z večletnimi formalnimi ali neformalnimi delovnimi izkušnjami, pridobljenimi med opravljanjem dela oziroma poklica, s prostovoljnim delom, z delom v zasebni sferi – pomoč družini, sorodnikom ali v skupnosti, z aktivnostmi v prostem času, s samoučenjem ali z učenjem v neformalnih in formalnih oblikah izobraževanja. Zaradi specifičnosti poklica štejejo tudi življenjske izkušnje, socialne kompetence in zrelost kandidata ter njegove osebnostne lastnosti.

NPK sta možnost in priložnost za posameznika, da pridobi javnoveljavno listino o poklicni usposobljenosti na podlagi izkušenj, znanja in kompetenc, ki jih določa poklicni standard in jih ni moč pridobiti v sistemu rednega formalnega izobraževanja. Že zaposlenim z neustrezno oziroma pomanjkljivo izobrazbo omogoča pridobitev ustrezne izobrazbe za ohranitev delovnega mesta. Nezaposlenim omogoča do- in prekvalifikacijo ter tako poveča njihovo možnost za zaposlitev, saj gre za poklicno kvalifikacijo, kjer so še odprte možnosti zaposlovanja. Širše je sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij na področju socialne oskrbe na domu omogočil profesionalizacijo poklica in dvig kvalitete izvajanja storitev. Na trgu delovne sile omogoča hitrejše in cenejše oblikovanje ustreznih kadrov ter tako relativno hiter odziv potrebam trga dela. Sistem NPK uresničuje sodobne koncepte vseživljenjskega učenja in odpira možnosti zaposlovanja delavcem iz težje zaposljivih skupin.

ZOD se zaveda, da je za strokovno opravljanje storitev potreben ustrezno usposobljen kader, ki izvaja kvalitetne storitve za svoje uporabnike, zato nadaljuje s prizadevanji za podporo zaposlenim, tudi finančno, da pridobijo certifikat NPK, pri čemer ima znatno podporo financerja: Mestne občine Ljubljana. Dve strokovni delavki sta vključeni v sistem NPK kot članici komisije za preverjanje in potrjevanje in tako spoznata bodoče ustrezne kandidate za zaposlitev v ZOD. Na tak način je mogoče relativno hitro pridobivanje ustrezno usposobljenega kadra, ki je osnova dobremu in kvalitetnemu delu Zavoda, prepoznavnem na nacionalnem nivoju.

Laura Perko
Zavod za oskrbo na domu Ljubljana

Na področju wellnessa smo z NPK našli svoje priložnosti ne le veliki centri v naravnih zdraviliščih in hotelskih verigah, temveč tudi številni zasebniki.

Poklic maser je v zadnjih petnajstih letih v Sloveniji postal zelo iskan profil tako za večje wellnes centre (kot so naravna zdravilišča in hoteli) kot tudi pri zasebnikih, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Wellnes je ena najhitreje rastočih gospodarskih panog doma in v svetu. Tako smo bili v Sloveniji priča pravemu razcvetu te panoge.

Na tem področju smo našli svoje priložnosti ne le veliki centri v naravnih zdraviliščih in hotelskih verigah, temveč tudi številni zasebniki. Saloni dobrega počutja so rasli kot gobe po dežju. S tem se je tudi pokazala zelo velika potreba po izobraževanju in tako imamo v Sloveniji kar nekaj izobraževalnih ustanov, ki ponujajo izobraževanje za ta poklic. Paleta ponudbe tečajev masaž je zelo široka, od klasične masaže do vseh drugih oblik (tui na, ajurvedska, terapevtska, športna masaža, ročna limfna drenaža …). Ob tovrstnem izobraževanju je ključnega pomena, da ponudnik izobraževanja ponudi svojim udeležencem tudi možnost opravljanja izpita iz nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). Na področju maserstva sta trenutno na voljo dve NPK, in sicer: maser in refleksoterapevt.

Iz vidika delodajalca so omenjena izobraževanja dobrodošla, ključnega pomena pa so vsekakor nacionalne poklicne kvalifikacije. Pri opravljanju izpita za NPK mora kandidat pokazati svojo strokovno usposobljenost, poleg tega pa tudi osnovno poznavanje anatomije, higiene in deontologije. Proces izobraževanja je zasnovan tako na teoretičnem kot tudi na praktičnem delu udeležencev. Pri tem je pomembno poudariti, da so za delodajalca pri odločanju o izbiri primernega delavca zelo pomembne predhodne izkušnje in poznavanje različnih tehnik masaž. Poleg tega pa je zame kot delodajalca (in to zahtevo sem zasledila tudi pri svojih kolegih) eden ključnih pogojev ob zaposlitvi tudi opravljen izpit iz NPK. Razlogov za takšne zahteve je več :

• Osnovno izobraževanje prinaša poznavanje različnih tehnik masaž.
• Poznavanje anatomije je ključnega pomena za strokovno izvajanje vseh tehnik.
• Poznavanje zahtev higiene je izjemnega pomena za opravljanje poklica maser.
• Dobro poznavanje deontologije bi lahko imenovali »dodana vrednost« pri opravljanju
  tega poklica.

Ponudniki tovrstnih storitev se moramo zavedati, da gre za precej občutljiv, lahko bi rekli intimen stik z uporabnikom. Učinki masaž so pozitivni in dobrodošli ter uporabniku pomagajo na različnih ravneh. Prav zato je zelo pomembno, da ima izvajalec odlično strokovno znanje in izkušnje. Nikakor ne smemo pozabiti dejstva, da uporabnik pri določenih tehnikah masaž upravičeno pričakuje tudi terapevtske učinke. Prav tukaj je potrebna še toliko večja previdnost pri izbiri izvajalca, kajti nepravilno oziroma nestrokovno izvedena tehnika lahko povzroči več škode kot koristi.

Iz zgoraj navedenega sledi, da moramo ponudniki in izvajalci teh storitev najprej sami stremeti k pridobivanju strokovnega znanja in izkušenj. In prav v tem naj bi bilo osnovno poslanstvo nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Ker na tem področju v Sloveniji (še) nimamo formalnega izobraževanja, je odgovornost izvajalcev NPK še toliko večja.

Za delodajalca je strokovno podkovan in dobro usposobljen kader izjemno pomemben. Zato delodajalci v nacionalnih poklicnih kvalifikacijah vsekakor vidimo več prednosti :

• Enostavnejša selekcija pri izbiri kadra.
• Delavci s pridobljenim certifikatom NPK naj bi imeli zahtevane kompetence, izkušnje in znanje za konkretno delovno mesto.
• Pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija naj bi zagotavljala večjo kakovost in
  strokovnost posameznikovega dela.
• Delodajalec, ki ima zaposlene delavce s pridobljenim certifikatom NPK, naj bi imel
  konkurečno prednost na tržišču, saj bo s tem zagotavljal visoko kakovost svojih
  storitev.
• Dejstvo, da storitev opravljajo delavci s pridobljenim certifikatom NPK, naj bi
  uporabniku storitve zagotavljalo, da bo storitev opravljena strokovno in profesionalno.

Glede na hiter razvoj današnje družbe, s tem pa tudi trga dela ter potreb po vedno novih poklicih, za katere še ni organiziranega formalnega izobraževanja, ima sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij zelo velik potencial, saj je lahko bistveno fleksibilnejši kot formalni šolski sistem. Pri tem je potrebno poudariti, da je nujno zagotoviti tesno sodelovanje med delodajalci in izvajalci NPK, s čimer bi delodajalci lahko pridobili ustrezni kader. Hkrati pa je najbrž to tudi eden od načinov za prekvalifikacijo tistih profilov nezaposlenih, ki imajo velike težave z zaposlovanjem. In nenazadnje naj bi bila prednost pridobljenega certifikata NPK v možnosti iskanja zaposlitve tudi zunaj meja Slovenije.

Jelka Lenič
Salon dobrega počutja Lučka

Z NPK na področju računovodskih storitev se kakovost opravljenih storitev le povišuje. Lahko postaneš prepoznavnejši, prepoznavnost v računovodstvu pa je v današnjem tempu življenja zelo pomembna.

Današnji časi narekujejo, da je potrebno dobro poskrbeti tako za realno razporejene stroške kot za redne prihodke. Delodajalec ima pri tem v vsakem primeru zelo pomembno vlogo. Vpogled v pomen obeh imen strošek in prihodek nam jasno pove, da morajo biti stroški vsekakor upravičeni. Ciljna naravnanost stroškov, predvsem pa njihova dodana vrednost, nam zagotavljata doseganje pričakovanih prihodkov. In kje je naš računovodski servis kot delodajalec iskal dodano vrednost stroškov? Predvsem v razvijanju zmožnosti svoje poklicne poti, z eno besedo – v izobraževanju!

Naše družinsko podjetje je računovodski servis treh generacij. To je prav gotovo ena izmed naših dodanih vrednosti pri sklepanju sodelovanja z mikropodjetji. In poleg te dodane vrednosti nam velik delež za kakovostno opravljanje računovodenja predstavlja nenehno izpopolnjevanje. Z vidika delodajalca je pri izbiri ponudnikov izobraževanj potrebno biti pazljiv, da za sedanje in za prihodnje potrebe podjetja zagotoviš pridobitev ustreznih, strokovnih znanj in veščin.

Odločitev za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije »Računovodja/računovodkinja za majhne družbe, samostojne podjetnike in zavode« ( v nadaljevanju NPK računovodja) je bila zelo enostavna. Sprejeli smo jo v času, ko prva generacija, tako imenovana računovodja mama počasi zapušča vsakodnevno delo v pisarni. Poleg dolgoletnih izkušenj je potrebno tudi kvalificirano, potrjeno in strokovno znanje. Računovodstvo nasploh je dejavnost, ki zahteva večplastno izobraževanje. In usposabljanje za NPK računovodjo to prav zagotovo je. Posebej bi rada izpostavila, da postopek pridobivanja NPK računovodja sam po sebi vzgaja in izobražuje za permanentni razvoj ter zagotavlja kakovostna znanja.

V samem postopku pridobivanja omenjenega NPK se slušatelj navzame tudi strokovne etike in sodelovanja. Temu primerno kasneje pri delu laže spremlja, sprejema in se samostojno vključuje v strokovno specifično strpnost. NPK računovodjaje poklicno naravnan s poudarkom na samostojni usposobljenosti.

Računovodski servisi imajo v svojem kolektivu običajno sodelavce, ki imajo za sabo nekaj kilometrine. Izkušnje od prej res štejejo. Postopek pridobivanja NPK je v nečem le drugačen. Vsebuje sestavljanje zbirne mape (potrdila o izobraževanjih, dokazila o udeležbi na seminarjih, ostala priporočila in priznanja …), kar le dodatno potrjuje, da so posameznikove predhodne izkušnje in pridobljena znanja zelo pomembna.

Prednost usposabljanja za NPK računovodja vidim v tem, da s celovitostjo znanj poglobi in nadgradi formalno izobrazbo. Dokazuje delovno in strokovno usposobljenost, potrebno za celovito in samostojno opravljanje poklica. Kakovost opravljenih storitev se tako le povišuje. Tudi v samem poklicu z nazivom NPK računovodja lahko postaneš prepoznavnejši. Prepoznavnost v računovodstvu pa je v današnjem tempu življenja zelo pomembna.

Torej bodi Najbolj Prepoznavno Kvalificiran, bodi NPK!

Jana Gospeti
Računovodski servis ENRAS, d.o.o.

Podjetja lahko z NPK hitro dousposobijo kader in uskladijo potrebe po novih spoznanjih in kompetencah. Zaposleni tako pridobijo javno listino, z njo pa konkurenčno sposobnost zaposlitve in dodatni argument za stimulativni del osebnega dohodka.

Gospodarstvo se je po letu 1990 soočilo s težko preizkušnjo ob padcu obsega dela. Produkte je bilo potrebno preusmeriti z domačega (jugoslovanskega) na tuje trge, ki pa so zahtevnejši v ekološkem, ergonomskem, stilskem, tehnično-tehnološkem in organizacijskem smislu.

Podjetja so bila pred velikim izzivom. Za uresničitev strategij prodora na zunanje trge in zadovoljitev zahtevnih kupcev je bilo potrebno reorganizirati vse resurse.

Da bi dosegli konkurenčno sposobnost, tržno zanimivost in poslovno uspešnost, smo morali močno investirati v nove tehnologije, opremo, računalniške programe, informacijsko-komunikacijsko opremo ter v dvig strokovne usposobljenosti zaposlenih.

Ob hitri menjavi tehnologij in opreme je nastala potreba po novih znanjih, vrednotah in izkušnjah.

Obstoječi izobraževalni sistem za poklicno izobrazbo je temeljil na konvencionalni organiziranosti proizvodnih procesov v podjetjih, kot npr.: konstrukcija, tehnologija, struženje, rezkanje, brušenje, oblikovanje kovin itd. Iz te organiziranosti so se črpale potrebe po poklicnih usmeritvah, kot so strugar, rezkalec, brusilec, oblikovalec kovin, tehnolog…

Učni programi so bili sestavljeni za odmirajoče oblike organiziranosti delovnih procesov. Pri teh poklicih so bile ročne spretnosti bolj poudarjene.

S prilagajanjem tehnologij, opreme, IKT, računalniške podpore ter vrednot zahtevnim trgom po letu 1990 so nastale potrebe po hitrem dousposabljanju obstoječih poklicev.

Uvajanje računalniško podprtih obdelovalnih strojev, laserskih tehnologij in računalniške opreme, elektronskega zapisa informacij ter podatkov in navsezadnje modernih, konkurenčnih organizacijskih modelov poslovanja je narekovalo potrebo po novih poklicnih usposabljanjih oz. kvalifikacijah.

Zaradi zgoraj navedenega je podjetje v svojih letnih strateških planih in ciljih načrtovalo nove kompetence. S spodbujanjem okolja in šolskih sfer smo skupaj s Šolskim centrom Celje usposobili preko 110 delavcev po učnih načrtih NPK za “operaterje in operaterke na računalniško podprtih obdelovalnih strojih (CNC)”.

Program je potekal v treh različnih stopnjah zahtevnosti glede na že pridobljene izkušnje zaposlenih.

Teoretični del je obsegal osnovna spoznavanja in opravila na CNC-strojih, kakor tudi praktični del programa s spoznavanjem poteka dela, tehnologije, orodij, komunikacij in teamskega sodelovanja.

Pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije za opravljanje poklicnih potreb gospodarstva ima več prednosti. Podjetja lahko hitro dousposobijo kader in uskladijo potrebe po novih spoznanjih in kompetencah. Zaposleni pa pridobijo javno listino, s katero pridobijo konkurenčno sposobnost zaposlitve in dodatni argument za stimulativni del osebnega dohodka. Istočasno postanejo fleksibilna in prilagodljiva delovna pomoč.

mag.Stanko Stepišnik
direktor EMO – Orodjarna

Z NPK rokodelci lahko pridobijo formalni poklic, kar prispeva k zaposlitvi in ohranjanju kulturne dediščine. Zavedamo se, da so prav poklici s področja ohranjanja kulturne dediščine lahko izziv in način življenja ter se lahko povsem enakovredno merijo z vsemi drugimi poklici.

Center DUO Veržej, center domače in umetnostne obrti, je pomurski regijski center, ki deluje že četrto leto. Združuje rokodelce, jim zagotavlja strokovno pomoč prek različnih izobraževanj, oziroma pomaga izdelke rokodelcev tudi tržiti. V ta namen je na njegovem sedežu urejen tudi prodajno-razstavni prostor, ki promovira in trži rokodelske izdelke in s tem kulturno dediščino Pomurja.

Center DUO Veržej si prek različnih dejavnosti prizadeva rokodelstvo vpeljati v vsakdanjik ljudi, ki so s to dejavnostjo posredno ali neposredno povezani. Posebno pozornost skušamo nameniti tudi izobraževanju. Poleg tega, da rokodelec obvlada osnovno znanje neke dejavnosti, je pomembno, da zna narediti izdelek, namenjen sodobnemu kupcu. Osnovno obvladanje veščin rokodelstva izhaja iz kulturne dediščine posameznega naroda ter odseva življenje in sožitje ljudi z naravo, okoljem in navsezadnje iznajdljivost ljudi, ki so si znali izdelati različne pripomočke, da so jim lajšali vsakodnevno delo. Materiale za izdelavo teh pripomočkov so si poiskali v neposredni okolici, v naravi. Dodana vrednost današnjega rokodelca je, da osnovno znanje, ki ga ima na nekem področju, zna uporabiti in prilagoditi današnjemu življenjskemu slogu in potrebam današnjega potrošnika. S tem se ohranja pristna povezanost med človekom in naravo, hkrati pa je za ljudi, ki živijo na tem območju, to izziv za njihovo poklicno pot in tudi umetniško izražanje.

Projekt Rokodelska akademija, ki ga delno financira EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in v katerem kot partnerja sodelujeta tudi Zavod Marianum Veržej z enoto Center DUO in Center za poklicno izobraževanje (CPI), v sklopu svojih dejavnosti oblikuje programe za rokodelske poklice. Nekateri poklici se obnavljajo in prilagajajo spremembam, ki jih je prinesel čas, druge vzpostavljamo na novo. Glede na madžarske kolege opažamo, da so bili v Sloveniji rokodelski poklici v polpreteklosti potisnjeni v ozadje in velikokrat označeni z negativnim predznakom. Nekateri posamezniki in organizacije pa se zavedamo, da so prav poklici s področja ohranjanja kulturne dediščine lahko izziv in način življenja ter se povsem enakovredno lahko merijo z vsemi drugimi poklici. Težava pa je, kje se za tak poklic izučiti, kako potrditi usvojeno znanje in to dokazati – bodisi samostojno bodisi pri delodajalcu. Poklicnih srednjih šol za poklice domače in umetnostne obrti v formalnem izobraževalnem sistemu ni. Tako se večina rokodelcev veščin priuči od staršev, sorodnikov, bližnjih, s čimer pa ne pridobi veljavne listine, da rokodelsko obrt resnično obvlada. Nacionalna poklicna kvalifikacija, ki jo posameznik lahko pridobi na podlagi certificiranja, ima velik pomen za posameznika in potencialnega delodajalca.

Pomemben segment, ki se bo oblikoval v času trajanja projekta Rokodelska akademija, pa ni le razvoj novih poklicev NPK, pač pa tudi oblikovanje izobraževalnih programov za te poklice. Posamezniki, ki se bodo vključevali v izobraževanja, bodo v določenem časovnem obdobju pridobili osnovno znanje, ki ga posamezni rokodelski poklic zahteva. Prihajali bodo v stik z izkušenimi rokodelci, ki bodo svoje znanje tako prenašali na mlajše, hkrati pa se bodo tudi seznanjali z vsebinami oblikovanja novih izdelkov in njihovim trženjem. Celovit pristop k razvijanju nacionalnih poklicnih kvalifikacij in kvalitetnih usposabljanj lahko obudi rokodelstvo in mu da nove razsežnosti.

Evropa temelji na kulturni različnosti posameznih narodov. Tako se tudi naša prepoznavnost v Evropi kaže prek dediščine, ki zaznamuje našo identiteto. Ravno rokodelstvo je Slovence zaznamovalo v preteklosti in del te ustvarjalnosti nam je uspelo ohraniti do danes. Naša naloga je, da rokodelsko kulturno dediščino vnovič ovrednotimo in ji dodelimo vlogo, ki si jo v družbi zasluži. To tudi pomeni, da je treba spremeniti odnos do tistih, ki so se v zadnjih desetletjih trudili ohraniti temeljne značilnosti in tehnologijo dela v posameznih rokodelskih panogah. Torej moramo zavarovati še aktivne rokodelce in jim omogočiti, da pridobljeno znanje posredujejo mlajšim, ki bodo to dediščino ohranili in obogatili.

Z vpeljavo sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij na področju ohranjanja kulturne dediščine je bil narejen prvi korak v pravo smer. Vendar je to le začetek, ker certifikat za rokodelce še ni dovolj. Ne zagotavlja jim ugodnosti pri razvoju obrti niti pri trženju lastnih izdelkov. Tudi to je razlog, da je bilo v zadnjih letih le malo zanimanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije s področja domače in umetnostne obrti.

Regionalni razvoj in razvoj podeželja je v veliki odvisnosti od razvoja rokodelstva. Le če bodo v polnosti zaživele nacionalne poklicne kvalifikacije na področju ohranjanja kulturne dediščine rokodelstva, lahko pričakujemo hitrejši regionalni razvoj in večjo prepoznavnost posameznih regij.

Zavod Marianum Veržej s Centrom DUO želi še naprej dejavno sodelovati pri razvoju poklicnih kvalifikacij na področju rokodelstva. Naše prizadevanje poteka po načelu od spodaj navzgor, kar pomeni, da se najprej povezujemo z rokodelci in da skušamo prek njihove izkušnje prepričati odgovorne v državi, da bolje prisluhnejo njihovim potrebam. Prepričani smo, da je rokodelska panoga v tem kriznem obdobju še bolj potrebna pomoči, ker lahko z njihovo pomočjo oživimo področje dela, ki prinaša majhen, vendar stabilen dohodek. Za mnoge je lahko rokodelsko delo dodaten vir preživetja. Ob tem pa se moramo zavedati, da tako ohranjamo lastno identiteto in bogato kulturno dediščino posamezne regije.

Janez Krnc, vodja Centra DUO
Zavod Marianum Veržej

Edino z NPK smo lahko zagotovili potrebno število ustrezno usposobljenih delavcev za varno in učinkovito delo v gozdu. Z NPK lahko posamezne delavce tudi dokvalificiramo, oziroma jih s pridobitvijo ustrezne kvalifikacije prerazporedimo na drugo delovno mesto.

Gozdno gospodarstvo Postojna skrbi za izobraževanje delavcev različnih profilov že od leta 1953, od začetka delovanja podjetja. Pomanjkanje izšolanih delavcev za delo v gozdarstvu (sečnja, spravilo) je zahtevalo iskanje delavcev iz (pretežno kmečkega)okolja, v katerem podjetje deluje. Zaradi uvedbe novih tehnologij in načinov dela (uvedba sečnje z motorno žago, spravilo z živinsko vprego je zamenjalo spravilo s traktorji) je bilo treba zaposlene delavce, ki niso imeli ustrezne šolske izobrazbe, priučiti za nove načine dela in nove tehnologije. Zato je bila v podjetju organizirana služba za izobraževanje, ki je po končanem izobraževanju izdala potrdilo o pridobitvi ustrezne kvalifikacije. Glede na to, da smo imeli organizirano službo za izobraževanje, je potrdilo (tudi zunanje) veljalo kot verodostojno za potrebe opravljanja gozdarskih del. Obenem je bilo to, poleg spričeval o končanju poklicne šole in potrdil o opravljenih tečajih na Gozdarski šoli v Postojni, tudi uradno priznanje dosežene kvalifikacije. Le tako smo lahko zagotovili potrebno število ustrezno usposobljenih delavcev za varno in učinkovito delo v gozdu.

Po razmeroma ugodnih letih, ko je bilo delo v gozdu iskano in cenjeno, se je predvsem zaradi težavnosti dela in nevarnosti pri delu zanimanje za delo v gozdu začelo zmanjševati. To se je in se še kaže v razmeroma majhnem vpisu dijakov v poklicno šolo na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni. Prav tako je bilo majhno zanimanje tistih, ki bi lahko prek tečajev pridobili ustrezno kvalifikacijo na Srednji gozdarski in lesarski šoli. Zato je v nekaj letih zaradi fluktuacije (večinoma upokojitev) začelo primanjkovati ustrezno kvalificiranih delavcev.

Ob uvedbi sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij v Sloveniji naše podjetje za delo v gozdarstvu ni zaposlovalo neustreznih kvalificiranih delavcev. Smo pa v tem sistemu prepoznali priložnost, da s primernim pristopom med potencialnimi kandidati za zaposlitev dobimo nove, ustrezno usposobljene delavce za varno in učinkovito delo v gozdu.

Po nekaj sušnih letih na področju ponudbe delovne sile za delo v gozdu je zanimanje začelo naraščati predvsem pri mlajši populaciji. To so večinoma ljudje, ki že imajo svoj poklic, vendar so si znanja in spretnosti za delo v gozdu pridobili skozi delo v lastnem ali tujem gozdu ali pa so opravili ustrezni tečaj. S sistemom nacionalnih poklicnih kvalifikacij smo z njimi lahko začeli razgovore o zaposlitvi. Kandidatu, ki se odloči za zaposlitev v našem podjetju, omogočimo pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije po sistemu, ki ga zagotavlja izvajalec.

Prednost sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij za naše podjetje je tudi v tem, da lahko, če se pokažeta potreba in interes, posamezne delavce dokvalificiramo, oziroma s pridobitvijo ustrezne kvalifikacije prerazporedimo na drugo delovno mesto. Tako lahko izkoristimo zmogljivosti tistih zaposlenih, ki imajo znanja in spretnosti za opravljanje več različnih del in opravil.

Spremljanje dela in učinkov teh delavcev je pokazalo, da ne zaostajajo za tistimi, ki so končali redno izobraževanje. Glede na razmeroma stalno pomanjkanje ustreznih delavcev za delo v gozdu je sistem NPK za naše podjetje zelo primerna oblika reševanja potreb po delavcih.

Razgovori z zaposlenimi, ki so pridobili NPK, potrjujejo umestnost uvedbe tega sistema. Vsi, ki smo jih zaposlili in jim omogočili pridobitev NPK, so namreč želeli delati v gozdu, vendar kljub znanju in spretnostim zaradi zakonskih določil tega niso smeli. Prednost vidijo tudi v tem, da lahko pridobijo več poklicev za različna delovna mesta. Tako pridobljena univerzalnost je tudi prednost pri ohranjanju zaposlitve ali iskanju nove.

Evgen Požar
GGP, Gozdno gospodarstvo Postojna, d. o. o.

Posodabljanje proizvodnje z novo tehnologijo je zahtevalo vse več strokovno usposobljenih ljudi. Prednosti NPK s stališča našega podjetja je pridobitev poklica za tiste, ki ga nimajo in hitra prekvalifikacija tistih, ki že imajo poklic, saj si z NPK pridobijo potrebna znanja. Posamezniki pa si z NPK pridobijo tudi možnost napredovanja na delovnem mestu, ker smo NPK umestili v sistemizacijo delovnih mest.

Zahteve po konkurenčnosti na tujih trgih in razmere na trgu delovne sile v domačem okolju so pripeljale do vpeljave sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij v industriji.
Posodabljanje proizvodnje z novo tehnologijo je zahtevalo vse več strokovno usposobljenih ljudi. Na podlagi analiz izobrazbene strukture zaposlenih smo ugotovili, da obstaja izobrazbeni primanjkljaj poklicev III. in IV. stopnje strojne smeri, in sicer v proizvodnji in na delovnih mestih, ki so s proizvodnjo povezana. Neskladnost med dejansko in zahtevano izobrazbo je vključevala skoraj četrtino vseh zaposlenih. Še bolj se je ta razkorak pokazal, ko se je povečala prodaja in je s tem začelo primanjkovati strokovne delovne sile s področja strojništva.

Ti razlogi so pripeljali do preoblikovanja internih predpisov in vpeljave NPK. Delavcu se je interno priznalo izenačitev s III. stopnjo izobrazbe, s tem pa omogočilo tudi napredovanje, ki pa ni postalo avtomatizem; treba je bilo upoštevati tudi vsa druga merila iz internega pravilnika o napredovanju.

Ugotovili smo, da sta le eno ziroma dva odstotka delavcev, ki lahko takoj pristopijo k preverjanju in potrjevanju NPK in da tudi med novozaposlenimi noben delavec ne ustreza merilom za pridobitev NPK. Najprej smo morali organizirati usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije tako delavcev brez poklica kot tudi tistih, ki so se želeli prekvalificirati. Izkazalo se je, da bi bilo tako usposabljanje za podjetje, ki nima posebnih učnih mest za te namene, obremenjujoče. Poseganje v proizvodnjo je bilo nesprejemljivo, težava pa je bila tudi dvoizmensko delo. Po pomoč smo se obrnili na zunanjo izobraževalno institucijo, in sicer na Tehniški šolski center iz Nove Gorice, ki lahko ponudi veliko več kot samo pridobivanje izkušenj na posameznih strojih. S partnerskim sodelovanjem smo pridobili čas, delavec pa se je lahko hitreje vključil v proizvodni proces. Podjetje kot plačnik usposabljanja je postavilo pogoj, da se ob tem pridobi tudi del teoretičnih znanj in možnost nadaljevanja izobraževanja za pridobitev poklica z nazivom “Oblikovalec kovin” za kandidate, ki bi se čutili dovolj sposobni, oziroma bi si to želeli.

Postopek svetovanja za pridobitev NPK je potekal že pred prijavo kandidata. Najprej smo interno objavili, da bomo začeli sodelovati z zunanjo institucijo za usposabljanje NPK. Nato smo skupaj z izvajalcem organizirali priprave na usposabljanje. NPK smo predstavili vsem vodjem linij v podjetju. Poleg zunanjega izvajalca in svetovalca se je predstavitve udeležil tudi predstavnik podjetja in predstavil interes podjetja za dvig strokovne izobrazbene strukture oziroma interes podjetja, ki je pripravljeno pokriti vse stroške. Po predstavitvi so vodje posebej informirali delavce ter jih napotili po dodatne informacije k svetovalcu za NPK. Po pogovoru s svojim vodjem so se lahko odločili za prijavo v postopek za potrjevanje in preverjanje NPK. Nato je svetovalec ocenil kandidata, preveril izpolnjevanje vstopnih pogojev, ki jih zahteva omenjena kvalifikacija, ga po potrebi napotil na usposabljanje in mu ponudil pomoč pri pripravi zbirne mape. Del tega je bil tudi kratka seminarska naloga, ki jo je kandidat pripravil ob pomoči vodje na svojem delovnem mestu. V njej je zajel vse, kar se od njega kot upravljavca strojev v proizvodnji pričakuje, in se tako pripravil, da svoje znanje neposredno dokaže, če bi to od njega zahtevala izpitna komisija.

Čeprav so bile z usposabljanjem povezane tudi nekatere ovire (predvsem bojazen, ali bo kandidat zmogel, slabe izkušnje s šolskim sistemom, obremenjenost, majhen interes za usposabljanje) pri kandidatih brez poklica, se je to rešilo s primernim načinom poučevanja skupine, s podrobnimi pojasnili in z nenehnim spremljanjem kandidata skozi usposabljanje. Zapišemo pa lahko, da so prednosti nacionalne poklicne kvalifikacije s stališča zaposlenih v podjetju naslednje:

• pridobitev poklica za tiste, ki ga nimajo;
• hitra prekvalifikacija tistih, ki že imajo poklic, saj si tako pridobijo potrebna znanja;
• možnost napredovanja posameznika na delovnem mestu zaradi umestitve NPK v
  sistemizacijo delovnih mest;
• vrnitev zaupanja v izobraževalni sistem zaradi drugačnega pristopa k usposabljanju
  tistim, ki so ga izgubili;
• možnost nadaljevanja izobraževanja za poklic oblikovalec kovin prek sistema
  modulov;
• NPK je nacionalno-veljavna listina, ki pripomore tudi h krepitvi posameznikove
  samopodobe.

Prednosti nacionalnega sistema s stališča podjetja IskraAvtoelektrika, d. d., so:

• izstopata tako hitrost kot tudi kakovost pridobivanja znanja;
• v primeru usposabljanja lahko kandidati pridobijo tudi del strojniških teoretičnih
  znanj;
• poveča se notranja mobilnost delavca – notranja prožnost delavca;
• proizvodnja ni motena, ker usposabljanje poteka zunaj delovnega časa;
• usposabljanje se lahko prilagodi dvoizmenskemu delu;
• z usposabljanjem je mogoče doseči boljše poznavanje delovnih mest v proizvodnem
  procesu ter pridobiti znanja iz komunikacije;
• nižji stroški za pridobitev NPK v primerjavi s šolskim sistemom.

Edvard Gal
Iskra Avtoelektrika, d.d.

V današnjem času, ko zelo poudarjamo strategijo vseživljenjskega učenja, je pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije odprla možnost hitrega, funkcionalnejšega, cenejšega in zlasti ustreznejšega sledenja spremenjenim zahtevam avtomatiziranih procesov in to večkrat v delovni dobi.

V Krki smo dolgo iskali najustreznejšo obliko preverjanja in potrjevanja znanja za sodelavce, ki so si veliko neformalnega znanja, spretnosti in izkušenj pridobili na delovnem mestu.

Možnost za vpeljavo novosti je prinesel Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki je bil sprejet septembra 2000. Po sprejetju zakona se nam je za praktično uporabo odprla nova sistemska pot preverjanja in potrjevanja znanj, spretnosti, veščin in kompetenc, ki jih zaposleni sodelavec potrebuje za opravljanje določene vrste del na konkretnem delovnem mestu.

V Krki smo se takoj po sprejetju zakona o poklicnih kvalifikacijah odločili, da to možnost preizkusimo tudi v praksi. Podali smo pobudo za pripravo poklicnega standarda in se sistematično lotili izdelave profila poklica za procesničarja v farmacevtski proizvodnji in priprave strokovnih podlag za poklicni standard. Izdelali smo prvi katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo “Proizvodni procesničar v farmacevtski industriji”. Katalog je v maju 2001 sprejel Strokovni svet RS za poklicno izobraževanje. Pri pripravi poklicnega standarda in kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti je sodelovala izbrana skupina strokovnjakov iz Krke, Leka, BayerPharme ter sindikata kemije. Na osnovi izkušenj izdelave prvega standarda in kataloga smo jih pripravili še pet in s tem pokrili potrebe po kvalificiranih sodelavcih v proizvodnji gotovih izdelkov, farmacevtskih učinkovin in logistiki na dveh stopnjah zahtevnosti III. in IV.

Krka se je leta 2002 pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vpisala v register izvajalcev postopkov za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

Imamo eno svetovalko za nacionalno poklicno kvalifikacijo in 16 članov izpitnih komisij.

Ker so znanja in spretnosti za farmacevtsko industrijo specifična, smo v Krki najprej pripravili program izobraževanja in usposabljanja, ki je zaposlenim omogočil sistematično pridobitev zahtevanega teoretičnega znanja in spretnosti. Osnova za pripravo programa je bil katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti.

Program usposabljanja za poklicno kvalifikacijo poteka predvidoma eno leto. Vključuje teoretični in praktični del, in sicer v obliki predavanj, razgovorov, strokovnih ogledov in učenja na delovnem mestu. Vodijo ga Krkini strokovnjaki z različnih področij dela v proizvodnji učinkovin in končnih izdelkov ter v logistiki.

Ves čas, dokler traja ugotavljanje in potrjevanje znanja (to je od prvega stika s kandidatom pa do izdaje certifikata), ima svetovalka pomembno vlogo. Na začetnem svetovalnem razgovoru svetovalka razloži potek sistema dokazovanja znanj, temu pa sledijo individualni svetovalni razgovori, namenjeni pomoči in svetovanju pri zbiranju ustrezne dokumentacije za pripravo portfelja.

Vsa dokazila, zbrana v portfelju, pregleda komisija, ki preverja in potrjuje znanje na nacionalnem nivoju in je imenovana s strani državnega izpitnega centra. Po pregledu portfeljev sledi še preverjanje kompetenc, določenih s katalogom na delovnem mestu kandidata.

TABELA: PODELJENI CERTIFIKATI V OBDOBJU 2004─2013

Interes vodstva kot tudi sodelavcev je za nov certifikatni sistem zelo velik. Prihaja veliko prošenj in telefonskih klicev, kjer sodelavci iz proizvodnih obratov in zunanjih institucij iščejo informacije in možnosti vključitve v proces preverjanja in potrjevanja, kar nam tudi dokazuje pravilno izbiro sistema.

V današnjem času, ko zelo poudarjamo strategijo vseživljenjskega učenja, je pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije odprla možnost hitrega, funkcionalnejšega, cenejšega in zlasti ustreznejšega sledenja spremenjenim zahtevam avtomatiziranih procesov in to večkrat v delovni dobi.

Prednosti sistema NPK za KRKO in posameznika:

• najnovejša znanja, spretnosti in veščine, pridobljene na delovnem mestu,
• prenos znanj s predavatelji iz neposredne prakse in pomoč mentorjev na delovnih
  mestih kandidatov,
• lažje povezovanje znanja med teorijo in prakso ter večja fleksibilnost,
• pridobitev znanj za točno določeno delo,
• hitro prilagajanje sodelavcev na spremembe v delovnem procesu,
• krajši čas usposabljanja,
• manjši stroški,
• za sodelavce preko agencij možnost zaposlitve za nedoločen čas,
• napredovanje na delovnem mestu v višji plačilni razred.

Zavzetost in motivacija vseh, ki smo bili vključeni v nastajanje novega procesa učenja od začetka do konca, je bila zelo visoka, saj je bila povezana z vrednotami, ki so danes pomembne za Krko: hitrost in fleksibilnost, partnerstvo in zaupanje ter kreativnost in učinkovitost.

Poudarili bi, da vsa leta nismo nikoli odpuščali sodelavcev, ampak smo njihovo zaposljivost in mobilnost povečali z dopolnjevanjem znanja iz farmacevtike, s prekvalifikacijo in dokvalifikacijo za delo.

V novi sistem vključujemo tudi zaposlene preko agencij, ki so s tem pridobili možnost prehoda v redno zaposlitev v Krko, kar predstavlja tudi prispevek k večji zunanji in notranji mobilnosti delavcev.

Petra Novak Tekavčič
KRKA, d.d.

NPK omogoča, da mladi pridobijo znanje, ki ga sicer v drugih izobraževalnih programih ni moč pridobiti. Za mlade NPK pomeni spoznavanje korenin lastnega naroda ali prvi korak na poti k poklicu, za skupnost pa zagotovilo za ohranitev specifičnih znanj v domačem kraju in posamezni regiji.

Kulturna dediščina je rezultat človekove dejavnosti in ustvarjalnosti ter družbenega razvoja in dogajanja v različnih zgodovinskih obdobjih.

Kulturna dediščina je materialna in nematerialna. To so območja in krajine, mestne in podeželske stavbe, posamezni stavbni elementi, ki pa imajo vsi poseben zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen. To je tudi oprema v prostoru, so predmeti človeškega in naravnega izvora in navsezadnje so to šege, navade, spretnosti, znanja in veščine, ki jih skupnosti ali posamezniki prenašajo iz roda v rod. Jih ponavljajo ali poustvarjajo kot odziv na svoje okolje in razmere v njem. To slednje imenujemo tudi živa dediščina.

Varovanje in spoštovanje kulturne dediščine je zaveza tako posameznika kot naroda oziroma države. Varovanje dediščine se ne sme dogajati samo v muzejih in pod okriljem etnoloških ali etnografskih prireditev, ampak je lahko in mora biti del vsakdanjika sodobnega življenja.

Prav zato je živa dediščina tako pomembna in dragocena, saj se ohranja v okolju in ima svojo vlogo. Zato je tudi mesto posameznih rokodelstev in obrti pri ohranjanju kulturne dediščine tako v ospredju. Za njeno ohranjanje so nujno potrebni nosilci –nosilci znanj. Védenja, ki so jih na različne načine pridobili od preteklih rodov, le oni lahko ustrezno prenašajo naprej. Žal so med nami le še redki poznavalci tradicionalnih tehnologij in delovnih postopkov, s tem pa tudi zadnji nosilci posameznih panog domače obrti. Ustreznega izobraževanja pa ni. Stari šolski programi so zamrli, sistem šolanja, ki se je končal v osrednji državni šoli za rokodelske dejavnosti, je že zdavnaj ukinjen in nadomestnega ni. Enakovredno v ta sklop problematike spadajo ustrezni učbeniki in priročniki. Tudi teh ni. Velika izjema so tisti za klekljanje, čigar avtorji so učiteljice Čipkarske šole v Idriji.

Ker so nekatere obrti ostale samo še zgodovinski spomin, moramo pravočasno poskrbeti vsaj za ohranitev tega. Zato potrebujemo nove obrtnike, nove rokodelce, nove mojstre. Ne nujno veliko. Pomembneje je, da so tisti pravi. Zato je treba poskrbeti za kakovosten prenos znanja, iz katerega lahko zraste tudi kakovostno sodobno oblikovanje, ki pomeni nadaljevanje stoletne dediščine.

Danes že pedagoški procesi v osnovni šoli ponujajo možnost spoznavanja domačega kulturnega okolja tudi skozi dediščino obrti in rokodelstev. Vendar je treba poudariti, da zato potrebujemo izvirne mojstre ali korektno usposobljene nosilce znanj. Nacionalna poklicna kvalifikacija omogoča in hkrati zagotavlja izobraževanje zainteresiranim posameznikom, da pridobijo visoko stopnjo znanja, ki ga sicer v drugih izobraževalnih programih ni moč pridobiti. S tem je zagotovljeno prenašanje kvalitetnega znanja na mlajše rodove v okviru krožkov, interesnih dejavnosti itd. Za mlade to lahko pomeni spoznavanje korenin lastnega naroda ali prvi korak na poti k poklicu, za skupnost pa zagotovilo za ohranitev specifičnih znanj v domačem kraju in posamezni regiji. Pestra paleta ohranjene dediščine nas bogati in priča o ustvarjalni in kulturni raznovrstnosti združene Evrope.

Ivana Leskovec, univ. dipl. etnologinja
direktorica Mestnega muzeja Idrija

V okviru rokodelskih dejavnosti so velike priložnosti za podeželsko prebivalstvo, da svoja znanja na tem področju potrdijo, overijo in pridobijo certifikat. Tako se povečajo njihove priložnosti za zaposlovanje in tudi pridobivanje dodatnega dohodka na podeželju. Posredno pa se s tem tudi ohranja naravna in kulturna dediščina.

Domača obrt in rokodelstvo sta bila v pokrajini ob Muri pred drugo svetovno vojno in še nekaj let pozneje zelo razvita. Z industrializacijo pa je to znanje vse bolj tonilo v pozabo, ljudje na podeželju so se začeli zaposlovati v tovarnah, zanimanje za rokodelstvo in rokodelske izdelke je upadlo, tudi na račun čedalje množičnejše uporabe plastike in mehanizacije.

Prvi stečaji v Sloveniji (od leta 1989) so se zgodili v Pomurju (Primat, Gedgrad, Elma, Varstroj, Indip, Planika …), kmetije, ki so se do neke mere ohranile, pa še zdaleč niso bile dovolj za preživetje.Tako je postalo rokodelstvo spet ena od priložnosti za pridobivanje dodatnega dohodka na podeželju, predvsem za starejše brezposelne in ženske.

Pilotno sta se programa “Pletarstvo -izdelovanje izdelkov” iz ličja in “Lončarstvo” začela obujati leta 1998 v okviru programa Samozaposlovanje na podeželju v učni delavnici za težje zaposljive brezposelne osebe. Program je temeljil na pripravljenem enoletnem programu usposabljanja, ki je zajemal 90 odstotkov praktičnega dela in 10 odstotkov teoretičnih temeljev. Udeleženci programa usposabljanja so tako med programom pridobili praktična in teoretična znanja, ki jim omogočajo samostojno delo na domu. V tem času smo v sodelovanju s Centrom RS za poklicno izobraževanje začeli razvijati katalog standardov znanj in spretnosti za “Pletarja iz ličja” in “Lončarja”, ki sta bila tudi prva izdelana kataloga standardov znanj in spretnosti za nacionalne poklicne kvalifikacije.

Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij je velika pridobitev predvsem za osebe z nizko stopnjo izobrazbe, saj lahko na podlagi pridobljenih znanj in spretnosti pridobijo poklicno kvalifikacijo, ki ni samo potrditev njihovih znanj in spretnosti, ampak močno vpliva tudi na njihovo samozavest in dvig lastne samopodobe.

V okviru rokodelskih dejavnosti so velike priložnosti za podeželsko prebivalstvo, da svoja znanja na tem področju potrdijo, overijo in pridobijo certifikat. Tako se povečajo njihove priložnosti za zaposlovanje in tudi pridobivanje dodatnega dohodka na podeželju. Posredno pa se s tem tudi ohranja naravna in kulturna dediščina. Z dvigom pomena, veljavnosti in teže nacionalnih poklicnih kvalifikacij lahko pričakujemo tudi večji pomen rokodelskih dejavnosti in navsezadnje tudi ohranjanje dediščine, ki je lahko tudi ena od alternativnih zaposlitvenih priložnosti predvsem na podeželju. V Pomurju, ki je trenutno v nezavidljivem položaju na področju kmetijstva, glede na možnosti zaposlovanja in siceršnjo gospodarsko situacijo, je lahko rokodelstvo ena od velikih priložnosti, saj lahko vpliva na več segmentov, kot so turizem, kmetijstvo, obrtništvo na podeželju, seveda ob podpori razvojnih in gospodarskih institucij ter lokalnih skupnosti. Vsi ti dejavniki skupaj pa lahko pripomorejo k večjemu zanimanju za tradicionalne dejavnosti na podeželju, s pravim pristopom pa tudi k večjemu zanimanju prebivalstva za pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

Pri svojem večletnem delu opažamo, da imajo osebe, ki prihajajo iz delovno-intenzivnih panog, iz normirane proizvodnje, z nizko stopnjo izobrazbe strah pred izobraževanjem, strah pred neuspehom in se zelo težko odločajo za različna usposabljanja, izobraževanja in tudi za samostojno podjetniško pot. S certifikatnim sistemom pa lahko svoja znanja in izkušnje potrdijo, morebitna manjkajoča znanja pa lahko pridobijo na njim prilagojeni način. V okviru naših programov usposabljanj ljudi motiviramo in spodbujamo, da pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo, vendar je nemalokrat za osebe, ki so dolgotrajno brezposelne ali “podzaposlene” in so naša ciljna skupina, to prevelik finančni zalogaj in tudi certifikat trenutno ne prinaša ali omogoča pridobitve ugodnosti, kot so možnost oziroma pogoj za registracijo dejavnosti, nižja akontacija dohodnine pri opravljanju dejavnosti v obliki osebnega dopolnilnega dela, nižja stopnja DDV za rokodelske izdelke, pomoč pri raziskavi trga, trženju, promociji ipd. Mogoče bi prav kateri od teh dejavnikov lahko pripomogel k večjemu zanimanju za pridobitev NPK. Pri osebah, ki so certifikat pridobile, pa so brez dvoma opazni zadovoljstvo in dvig njihove samopodobe kot tudi zaupanja v svoje sposobnosti in splošno zaupanje vase ter spodbuda za druge. Za rokodelske in tradicionalne dejavnosti, tudi kulinarike, s katerimi se naša ustanova ukvarja, je certifikatni sistem vsekakor velika priložnost. Osebe svoje obstoječe znanje nadgradijo v okviru programa usposabljanja, dobijo nove izkušnje, ki jih lahko v okviru certifikatnega sistema verificirajo, in tako pridobijo poklicno kvalifikacijo. Naša ustanova osebam, ki se usposobijo in svojo dejavnost registrirajo vsaj v statusni obliki osebnega dopolnilnega dela, pomaga na področjih dodatnih usposabljanj, trženja, svetovanja in promocije, kar posredno vpliva, da se osebe s podeželja laže odločajo za opravljanje katere od rokodelskih dejavnosti. Certifikatni sistem je toliko pomembnejši pri naših programih usposabljanj, saj omogoča pridobitev poklicne kvalifikacije tudi osebam z nizko stopnjo izobrazbe, ki ni naklonjena klasičnemu načinu izobraževanja, v okviru certifikatnega sistema pa si tako lahko pridobijo poklicno kvalifikacijo, ki je sicer ne bi.

Dragica Horvat
Podeželsko razvojno jedro – Pomelaj

V sorazmerno kratkem času in ob zelo majhnem materialnem vložku se je bistveno zvišala strokovna in kompetentna struktura zaposlenih. Omogočanje pridobitve verificirane listine je predvsem starejša populacija sodelavcev sprejela izrazito pozitivno. Pri vsem tem ne gre samo za ureditev njihovega delovnega statusa, pomembnejša je zagotovitev razmer, ki bodo omogočale večjo motiviranost in notranjo kadrovsko mobilnost.

Proces produkcije multimedijskih vsebin se z vsesodobnejšimi pristopi ves čas spreminja, to pa prinaša spremembe na področju usposabljanja in izobraževanja kadrov. V Sloveniji smo izrazito zapostavili pridobivanje ustreznih znanj na tem področju, hkrati pa so se potrebe po kadrih s hitro rastjo števila nastajajočih producentov multimedijskih vsebin izrazito povečale. Če k temu dodamo izredno drago dousposabljanje novincev, ki so se brez potrebnih temeljnih znanj s področja snemanja in obdelave avdiovizualnih vsebin vključevali v delovni proces, smo najbrž že našteli vse ključne razloge, ki so vplivali na začetek naših dejavnosti na področju nacionalne poklicne kvalifikacije.

Ob srečnih okoliščinah smo z našo pobudo za sprejem poklicnega standarda “Medijski asistent” omogočili spremembo srednješolskega programa medijski tehnik. Ta zagotavlja, da bodo učenci dodobra spoznali specifiko produkcije multimedijskih programov. Poleg tega smo našim starejšim sodelavcem specifičnih poklicev omogočili, da prek postopkov preverjanja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije ovrednotijo svoje skrito znanje in pridobijo verificirane listine.

Hkrati s postopki, ki jih vodi država (sprejemanje poklicnih standardov ter katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti), smo v okviru nove sistemizacije delovnih mest predvideli tudi kadrovske potrebe na ravni VI. stopnje zahtevnosti in tako tudi omogočili notranjo prerazporeditev imetnikov certifikatov na ustrezna delovna mesta. V tovrstne dejavnosti je sicer precej grobo vstopila ponesrečena in nespretno izvedena reforma plačnega sistema v javnem sektorju, vendar bodo pozitivni učinki certifikatnega sistema presegli tudi te nevšečnosti.

Že ob vključitvi v te procese smo se jasno zavedali dejstva, da bo morala biti vključitev dejavna (od pobud do preverjanja), če želimo, da bo implementacija nacionalne poklicne kvalifikacije zaživela v praksi. Poleg priprave predlogov poklicnih standardov in sodelovanja v strokovnih komisijah za izdelavo in sprejem katalogov smo začeli tudi postopke pridobivanja licenc za izvajalce preverjanja in potrjevanja NPK ter šolanja članov izpitnih komisij.

Po treh letih intenzivnega sodelovanja s CPI in RIC smo s postopki certificiranja na V. in VI. stopnji zahtevnosti pokrili vse sistemizacijske potrebe za, do zdaj tako imenovane, specifične medijske profile, kot so:

• oblikovalci zvoka,
• oblikovalci osvetljave,
• montažerji slike in zvoka,
• oblikovalci maske,
• TV-snemalci,
• kamermani,
• organizatorji medijske produkcije,
• tajnice režije – script,
• medijski arhivarji,
• glasbeni redaktorji,
• rekviziterji,
• scenski slikarji,
• kašerji ipd.

Hkrati se je izkazalo, da nabor poklicnih standardov in katalogov ne pokriva samo potreb JZ RTV Slovenija, ampak omogoča razreševanje izobrazbenih in kadrovskih zapletov tudi na področju gledališke in scenske umetnosti, arhivov ter producentov videoprodukcije (mobilna tehnologija, spletni časopisi ipd.). Do zdaj se je postopkov preverjanja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije udeležilo in verificirano pridobilo listino prek 495 kandidatov. Ocenjujemo, da bo v naslednjih dveh letih svoje strokovne in kompetenčne ambicije izkazalo vsaj še nekaj sto kandidatov.

Kaj je certificiranje prineslo sodelavcem?
Pridobitev verificirane listine na VI. stopnji zahtevnosti v sorazmerno kratkem času in z majhnim materialnim vložkom (sodelavci RTV Slovenija so prispevali le polovico zakonsko opredeljene višine kotizacije) je nedvomno eden od pomembnejših prispevkov NPK. Še pomembnejši pa je psihološki učinek, saj listina imetnikom daje večjo samozavest, večjo delovno in socialno varnost, da o večji kadrovski mobilnosti delojemalcev ne govorimo.

Ko bo končan tudi proces kreditnega ovrednotenja katalogov, pa bo za mnoge veliko lažji tudi prehod v redne izobraževalne procese.

Kaj je certificiranje prineslo delodajalcem?
V sorazmerno kratkem času in ob zelo majhnem materialnem vložku se je bistveno zvišala strokovna in kompetenčna struktura zaposlenih. Omogočanje pridobitve verificirane listine je predvsem starejša populacija sodelavcev sprejela izrazito pozitivno. Zato jo lahko štejemo med elemente vseživljenjskega učenja oziroma age menagementa. Pa pri vsem tem ne gre samo za ureditev njihovega delovnega statusa, pomembnejša je zagotovitev razmer, ki bodo omogočale večjo motiviranost in notranjo kadrovsko mobilnost in ne nazadnje tudi zaposlovanje novih sodelavcev.

Hkrati se je izkazalo, da se da z veliko motiviranostjo in ciljno naravnanostjo aktivno posegati tudi v procese snovanja izobraževalne in kadrovske politike na ravni države in s tem zagotavljati udejanjanje potreb delodajalcev. To pa nas vodi in usmerja k nadaljnjim dejavnostim in ambicijam, saj želimo, da področje certificiranja oziroma nacionalne poklicne kvalifikacije v prihodnosti udejanjimo tudi na univerzitetni ravni.

Marjan Kralj
Izobraževalno središče RTV Slovenija

Z NPK do večje vrednosti vojaških poklicev tudi v civilnem okolju. Pripadniki SV se namreč stalno izobražujejo in usposabljajo za različna dela in naloge ter s tem pridobivajo dodatna nova znanja in usposobljenosti. NPK nam s tem omogočajo certificiranje vseh pridobljenih znanj in njihovo primerljivost s poklici v civilni sferi.

S profesionalizacijo SV in njenim preoblikovanjem ter vključevanjem v mednarodne integracije se je pokazala potreba po večji normativni ureditvi poklicnega opravljanja dela.

Področje poklicev je bilo treba urediti, da bi s tem zaposlenim omogočili družbeno veljavnost poklicnih dolžnosti v SV in mednarodno primerljivost.

Po enotni metodologiji je bilo pripravljenih 49 različnih poklicnih standardov za vojaške poklice. Ob zaposlitvi v SV se poleg nekaterih specifičnih pogojevzahteva za posamezno dolžnostleustrezna stopnja izobrazbe brez določene smeri. Zato smo se odločili, da vojaške poklice uredimo z vpeljavo sistemanacionalnih poklicnih kvalifikacij. Sistem NPK se je torej v SV uvedel kot posledica profesionalizacije.

Ureditev poklicnih kvalifikacij je bila podprojekt v okviru profesionalizacije SV. NPK so pomemben dejavnik pri opravljanju profesionalnih nalog vojakov, podčastnikov in častnikov. V naborniški vojski opravljanje različnih dolžnosti in nalogzadovoljivo okvalificiramo in poimenujemo z vojaškoevidenčnimi dolžnostmi. Za poklicno opravljanje teh del in dolžnosti pa potrebujemo tako v organizaciji kot z vidika posameznika nekaj več. To smo v SV zagotovili z NPK.

Pripadniki SV se namreč stalno izobražujejo in usposabljajo za različna dela in naloge ter s tem pridobivajo dodatna nova znanja in usposobljenost. NPK nam s tem omogočajo certificiranje vseh pridobljenih znanj in njihovo primerljivost s poklici v civilni sferi.

Poklicni standardi za vojaške poklice so zasnovani dokaj široko in omogočajo večjo mobilnost posameznika v civilnem okolju. Poklicni standardi so izdelani po enotni metodologiji Centra RS za poklicno izobraževanje in so družbeno priznani. To omogoča medsebojno ugotavljanje doseženih znanj in s tem dokaj dobre možnosti za zaposlitev v civilnem okolju po preteku pogodbenih obveznosti v SV.

Za SV pomeni uvedba NPK velik dosežek pri zagotavljanju primerljivosti poklicev z drugimi vojskami in civilnim okoljem, predvsem pa daje posameznikom ustrezno dokazilo o njihovi dodatni usposobljenosti in znanju. To pripadnikom po končanem delu v SV omogoča lažje prehajanje v druga delovnaokolja.

Jože Majcenovič
polkovnik v pokoju

Naši sodelavci se ogromno naučijo tudi iz literature s področja prodaje in psihologije ter učnih zvočnih zapisov (CD-jev). Nacionalna poklicna kvalifikacija za teletržnika tako predstavlja formalno potrditev že pridobljenega znanja, na področju uporabe informacijskih tehnologij pa tudi nadgradnjo.

Potrošniška družba danes zahteva kakovostne proizvode po sprejemljivih cenah in v razpoložljivih količinah. Z napredkom raznih tehnologij je danes vse to možno, zato na trgu vlada velika konkurenca med proizvajalci. Izdelkov ni več težko proizvesti, jih pa je težko prodati. Ali bodo proizvodi našli pot do kupcev, pa je naloga tržnikov.

Trženje proizvodov in storitev je v prvi vrsti delo z ljudmi. Potrebno je odkriti njihove želje in potrebe in jim na primeren način predstaviti proizvod, ki njihove potrebe zadovoljuje. Razvoj telekomunikacij je vplival tudi na področje trženja. Zaradi vedno hitrejšega načina življenja, nam vsem zmanjkuje časa, hkrati pa so kupci vedno bolj informirani in osveščeni. Trženje in prodaja s pomočjo IKT pa omogoča kontakt in komunikacijo z več potencialnimi kupci v neki časovni enoti, pri čemer lahko vsakega od kupcev osebno nagovori.

Trženje zahteva od kandidata samostojnost, učljivost ter pozitiven pristop do dela in soljudi. Mora biti prilagodljiv, a ciljno usmerjen. Teletržnikpri svojem delu uporablja še sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter programska orodja. Za čim večjo uspešnost potrebuje spretnost ustne in pisne komunikacije, pozna osnove psihologije in tipologije potrošnikov, metode in tehnike trženja ter obvlada veščine pogajanj.

Pri svojem delu ugotavljam, da so to lastnosti in znanja, ki jih redko najdeš v eni sami osebi. Večina ljudi se rajši ukvarja s proizvajanjem oziroma izdelovanjem kot pa s prodajo. Zato je ustrezno kvalificiran kader s tovrstnim znanjem zelo dobrodošel. Je odlična odskočna deska za delo v prodaji kjerkoli.

Naše podjetje daje velik pomen in poudarek neformalnemu izobraževanju, ki ga izvajamo in se ga udeležujemo v obliki poslovnih seminarjev in strokovnih tečajev. Naši sodelavci se ogromno naučijo tudi iz literature s področja prodaje in psihologije ter učnih zvočnih zapisov (CD-jev). Nacionalna poklicna kvalifikacija teletržnik tako predstavlja formalno potrditev že pridobljenega znanja, na področju uporabe informacijskih tehnologij pa tudi nadgradnjo.Z njo naši sodelavci pridobijo javno priznano veljavno potrdilo, s katerim dokazujejo svoje znanje in izkušnje.

Kot sem že zapisala, je realizirana prodaja tista, ki določa prihodek podjetja in hkrati tudi dobiček. V našem podjetju je dohodek naših sodelavcev stimulativno vezan na realizirano prodajo. Kar pomeni, da večji promet kot ustvarijo, večji je delež njihovega zaslužka v dohodku iz prodaje. S pridobljenim znanjem sodelavci lažje in hitreje dosegajo zastavljene cilje.Izobraževanje in pridobitev NPK teletržnik daje odlično osnovo za delo na področju telefonskega trženja, hkrati pa je tudi zelo dobro izhodišče za področje »multilevel marketinga« oziroma večnivojskega trženja, s čimer se ukvarja naše podjetje.

Marketinške poti danes se razlikujejo od tistih v preteklosti in kdo ve, kaj nam prinese prihodnost. Eno pa je zanesljivo. Ne glede vse spremembe in napredek bo tudi v prihodnosti trženje delo z ljudmi. In tisti »prodajalci«, ki bodo znali prisluhniti potrebam potrošnikom ter jih s pravilno predstavljenimi in ponujenimi proizvodi ali/in storitvami zadovoljiti, bodo uspešni. NPK teletržnik daje temelje za delo z strankami, uspehe pri tem delu pa prinesejo izkušnje.

Mateja Hunjadi
D-COM Posredništvo

Za NPK smo se na Ministrstvu za notranje zadeve odločili, ker v Republiki Sloveniji področje zasebnega varovanja ni bilo urejeno s formalnim področjem izobraževanja za pridobitev potrebnih poklicnih kompetenc. Zaradi eksternosti postopkov preverjanja in potrjevanja NPK v sistemu nacionalnih poklicnih kvalifikacij smo kmalu ugotovili, da je hkrati dosežena tudi večja kvaliteta pri pridobivanju kvalifikacij s področja zasebnega varovanja.

Interes države je zagotavljanje visoke stopnje varnosti in kakovosti življenja za vse prebivalce. Prvi pogoj za to je dosledno spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter sistemsko preprečevanje nezakonitega poseganja v človekovo zasebnost in pravice. Na teh načelih temelji tudi politika zagotavljanja notranje varnosti Republike Slovenije, ki si prizadeva za vzpostavitev in delovanje učinkovitega in racionalnega sistema notranje varnosti.

Že pri pripravi Zakona o zasebnem varovanju iz leta 2003 smo se v ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, zavedali dejstva, da v Republiki Sloveniji področje zasebnega varovanja ni urejeno s formalnim področjem izobraževanja za pridobitev potrebnih poklicnih kompetenc. Celotni sistem ugotavljanja in potrjevanja znanja za varnostno osebje je bil zato usklajen z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki ureja postopek, telesa in organizacije, pristojne za ugotavljanje in potrjevanje znanja. Namen te rešitve je bil tudi uvesti ustrezne programe strokovnih priprav na preverjanje in potrjevanje posameznih nacionalnih poklicnih kvalifikacij oziroma obvezno strokovno usposabljanje ter preverjanje znanja za ugotovitev strokovne usposobljenosti kandidatov za poklic varnostnega osebja. Zaradi posebnosti in občutljivosti poklicev s tega delovnega področja je zelo pomembno in prav tako zakonsko regulirano tudi obvezno dodatno oziroma obdobno preverjanje strokovne usposobljenosti.

Zaradi eksternosti postopkov v sistemu nacionalnih poklicnih kvalifikacij je dosežena tudi večja kvaliteta pri pridobivanja kvalifikacij s področja zasebnega varovanja.

Poklicni standardi in katalogi strokovnih znanj in spretnosti so namreč zasnovani na nacionalni ravni ob sodelovanju socialnih partnerjev (ministrstva kot regulatorji, delodajalci, zbornice in drugi strokovni interesi). Obravnava jih in o njihovi ustreznosti poda mnenje Področni odbor za poklicne standarde (člane imenuje MDDSZ, delo članov pa koordinira Center RS za poklicno izobraževanje), ki ga sestavljajo predstavniki stroke, delodajalcev, delavcev in pristojnih ministrstev, potrdi pa Strokovni svet RS za poklicno izobraževanje (MŠŠ). Izvajalci postopkov preverjanj in potrjevanj nacionalnih poklicnih kvalifikacij so akreditirani s strani državnega izpitnega centra (RIC). Ocenjevalci postopka preverjanja in potrjevanja (člani komisij) opravijo obvezno usposabljanje in pridobijo licenco RIC-a.

Preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij izvajajo člani komisij, ki jih imenuje Državni izpitni center, v katerem sodelujejo strokovnjaki s področja zasebnega varovanja, kot eden izmed treh članov pa tudi oseba z delovnimi izkušnjami na področju dela ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki je regulator poklicev s področja zasebnega varovanja. Ta oseba pozna področje zasebnega varovanja, bodisi v zvezi z upravnim urejanjem ali nadzorom zasebnega varovanja, bodisi v pedagoškem procesu na področju zasebnega varovanja ter skrbi za ustrezni nivo spoštovanja zastavljenih ciljev Republike Slovenije na področju normativnega urejanja zasebnega varovanja.

Ne glede na obveznost usposabljanja in izpopolnjevanja pred pridobitvijo nacionalne poklicne kvalifikacije s področja varovanja pa obstoječi sistem še vedno omogoča priznavanje in potrjevanje neformalno pridobljenih strokovnih znanj in spretnosti, navad, ravnanj za opravljanje delovnih nalog v različnih okoliščinah dejavnosti zasebnega varovanja.

S pravilnikom, ki ureja strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, je podrobneje urejeno priznavanje usposabljanja in izpopolnjevanje, tako da se posameznikom, ki so opravili nek drug izobraževalni program ali program usposabljanja, ali imajo pridobljeno drugo poklicno kvalifikacijo, lahko delno ali v celoti to prizna, v kolikor ta po vsebini, zahtevnosti in obsegu delno ali v celoti zajema vsebine kataloga strokovnih znanj in spretnosti ter programa usposabljanja za posamezno nacionalno poklicno kvalifikacijo.

Glede na vpetost v mednarodno okolje pa moramo v formalizaciji nacionalnih poklicnih kvalifikacij in pridobitvi uradnih listin videti tudi priložnost za mednarodno primerljivost posameznih poklicnih kvalifikacij in večjo možnost za iskalce zaposlitve.

Pomembno dejstvo bo umestitev poklicev s področja varovanja v slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK), ki omogoča fleksibilno povezavo med izobraževalno in kvalifikacijsko strukturo. Usklajenost in hkrati prožnost obeh struktur nudita osnovo za lažje prepoznavanje kvalifikacij in priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj/spretnosti/kompetenc. Z umeščanjem slovenskega ogrodja kvalifikacij v primerljivo evropsko ogrodje kvalifikacij pa se potrjuje odločitev o ustreznosti uvedbe nacionalnih poklicnih kvalifikacij na področju varovanja. Posameznikom, ki so v Republiki Sloveniji pridobili nacionalno kvalifikacijo s področja varovanja, so vrata na evropski trg dela odprta na široko.

Simon Savski
vodja Sektorja za zasebno varstvo in občinsko redarstvo na MNZ